Besedilo
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA: 2009-1611-0071
Številka: 00712-27/2010/6
Ljubljana, 16.06.2010
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 87. redni seji dne 16.6.2010 določila besedilo:
– Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manjše spremembe in dopolnitve zakona in manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da zakonodajno pravna služba Državnega zbora pripravi uradno prečiščeno besedilo na podlagi drugega odstavka 153. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Franc Križanič, minister za finance,
- mag. Mateja Vraničar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- mag. Katja Božič, generalna direktorica Direktorata za finančni sistem,
Ministrstvo za finance.
- mag. Irena Vodopivec Jean, vodja Sektorja za finančni sistem, Ministrstvo
za finance,
- Urška Cvelbar, vodja Oddelka za bančništvo, zavarovalništvo in plačilni promet,
Ministrstvo za finance.
PRILOGA: 1
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2009-1611-0071
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA ZAVAROVALNIŠTVU
I. UVOD
1 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona
A) Ocena stanja:
Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 19/01, 21/02, 50/04, 79/06 in 102/07; v nadaljnjem besedilu: ZZavar) je bil doslej spremenjen sedemkrat, in sicer z novelami iz leta 2002 (Uradni list RS, št. 21/02; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-A), leta 2004 (Uradni list RS, št. 50/04; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-B), 2006 (Uradni list RS, št. 79/06; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-C), leta 2007 (Uradni list RS, št. 102/07; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-D), leta 2008 (Uradni list RS, št. 69/08, v nadaljnjem besedilu ZZavar-E), leta 2009 (Uradni list RS, št. 19/2009, v nadaljnjem besedilu ZZavar-F ter Uradni list RS, št. 49/2009; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-G).
Pri izvajanju dosedanjih novel ZZavar v praksi se je pokazala potreba po spremembah in dopolnitvah naslednjih vsebinskih področij, ki jih ureja zakon:
Ø Uresničevanje življenjskih interesov člana uprave zavarovalne delniške družbe
Republika Slovenija je 10. avgusta 2009 prejela obvestilo, da Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: EK) dvomi v skladnost ZZavar z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), natančneje s členoma 45 in 49, kakor jih razlaga praksa Sodišča Evropske unije. EK Republiki Sloveniji očita, da bi lahko bila obveznost najmanj enega člana uprave zavarovalne delniške družbe, da ima v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov, v nasprotju s prostim pretokom oseb ali pravico do ustanavljanja, kakor sta opredeljena v PDEU in praksi Sodišča Evropske unije.
Uprava zavarovalne delniške družbe mora imeti (po veljavnem zakonu) najmanj dva člana, ki zavarovalno delniško družbo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik in mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
Ø Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje
Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje je (po veljavnem zakonu) lahko organizirana kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami biti člani (skupščina zastopnikov). Če statut določa, da je skupščina družbe za vzajemno zavarovanje organizirana kot skupščina zastopnikov, mora določiti tudi sestavo skupščine ter pogoje in način predlaganja elektorjev, ki volijo zastopnike članov v skupščino. Statut in pravilnik, ki urejata način in postopek volitev v skupščino, začneta veljati, ko da nanju soglasje minister, pristojen za zdravje.
Sestava in izvolitev skupščine zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, mora odražati sestavo njenih zavarovancev dopolnilnega zavarovanja glede na razporeditev v starostne razrede. Zaposleni družbe za vzajemno zavarovanje ne morejo biti člani skupščine zastopnikov.
Trenutna ureditev skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se je – pri naši doslej edini družbi za vzajemno zavarovanje – izkazala za neustrezno, saj so bili zavarovanci in njihovi interesi na skupščinah neustrezno zastopani. V obdobju od julija 2007 do marca 2009 so bile sklicane 4 skupščine vseh članov. Na nobeni od njih ni bilo prisotnih več kakor 53 pooblaščencev članov od skupnega števila članov, ki znaša okrog 870.000.
Ø Neposredno opravljanje poslov tuje zavarovalnice
Na ozemlju Republike Slovenije lahko opravlja zavarovalne posle:
– zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
– podružnica tuje zavarovalnice, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
– zavarovalnica države članice Evropske unije, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov na območju Republike Slovenije.
Tuja zavarovalnica lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja zavarovalne posle samo preko podružnice. Ne glede na takšno ureditev, lahko tuja zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj, na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle preko podružnice ali neposredno, če so zahteve glede poslovanja zavarovalnic v državi sedeža vsaj enake kakor v EU.
Med pristopnimi pogajanji za članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) se je Slovenija zavezala, da bo ureditev področja pomorskega, zračnega in transportnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: zavarovanja MAT) še nadaljnje liberalizirala. Liberalizacijo čezmejnega poslovanja zavarovanj MAT je Republika Slovenija predhodno že sprejela tudi v mednarodnih obvezah, ki izhajajo iz GATS1, vendar z njimi določbe ZZavar še niso usklajene. Mednarodne obveze GATS in zaveza v okviru OECD pristopnih pogajanj tako obvezujejo Republiko Slovenijo, da v svoji nacionalni zakonodaji, tj. ZZavar, tujim zavarovalnicam omogoči neposredno trženje zavarovanj MAT na ozemlju Republike Slovenije.
_______________________
1 Republika Slovenija je leta 1995 pristopila k Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS), v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization-WTO).
Ø Obdelava in izmenjava osebnih podatkov
Po oceni Comitee Europan des Assuarances (CEA) imajo evropske zavarovalnice letno škodo zaradi zavarovalniških zlorab v razponu od 2 do 10 % zbrane premije. Na zavarovalniške zlorabe niso imune niti slovenske zavarovalnice, ki tako kakor druge evropske zavarovalnice zaradi zavarovalniških zlorab utrpijo znatno premoženjsko škodo.
Da bi se zavarovalnice lahko učinkovito zoperstavile temu negativnemu pojavu, je treba zakonsko urediti obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov za namene preprečevanja in odkrivanja zavarovalniških zlorab.
Ø Delovanje nadzornikov
Vlada Republike Slovenije je na 76. redni seji dne 8. 4. 2010 sprejela sklep, da Ministrstvo za finance pripravi spremembe predpisov, ki urejajo delovanje Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. Delovanje se uredi tako, da se okrepi že obstoječe oblike sodelovanja vseh treh nadzornih organov pri nadzoru institucij, ki opravljajo finančne storitve, da se izboljša izmenjava informacij med njimi in približa metodološki pristop pri nadzoru upravljanja s tveganji ter poenotijo nadzorniške prakse.
Vlada Republike Slovenije je Ministrstvu za finance naložila tudi, da pri pripravi zakonodajnih predlogov upošteva naslednji izhodišči:
- da direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev in direktorja Agencije za zavarovalni nadzor imenuje Državni zbor Republike Slovenije, na predlog Vlade Republike Slovenije,
- da se finančni načrt in letni obračun Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor štejeta za sprejeta, če Vlada Republike Slovenije v roku 15 dni od dneva njune predložitve s strani agencij ne odloči drugače.
B) Razlogi za sprejetje:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) odpravlja dvome EK glede skladnosti ZZavar z določbami PDEU, saj odpravlja obveznost, da mora najmanj en član uprave zavarovalne delniške družbe imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
Predlog zakona celovito ureja delovanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje. Trenutna ureditev skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se je izkazala za neustrezno. Skupščina vseh članov ima namreč, če je število članov družbe za vzajemno zavarovanje veliko, mnogo (za uspešno delovanje skupščine) vsebinsko zelo velikih pomanjkljivosti. Dejanska zastopanost članov je vprašljiva, ker se lahko mnogi člani zaradi različnih razlogov, med katerimi velja omeniti predvsem nezainteresiranost za sodelovanje, ne udeležijo skupščine. To ima za posledico, da je na skupščini navzoča le manjšina članov. Pri majhnem številu udeležencev skupščine vedno obstaja nevarnost, da skupščino obvladajo interesne skupine, ki lahko uveljavijo svoje delne interese. S tem pa je ogroženo načelo vzajemnosti, torej temeljno načelo družbe za vzajemno zavarovanje. Poleg tega spreminjajoča sestava skupščine članov praktično onemogoča kakovostno skupno delo. Vprašljiva je tudi strokovna usposobljenost članov, ki je nujna predpostavka za učinkovit nadzor. Nenazadnje je treba omeniti, da je težko najti primeren prostor za izvedbo tako številčne skupščine, in da čas, ki ga člani porabijo za prihod na skupščino, ter s tem povezani stroški kakor tudi stroški same skupščine niso v sorazmerju z možnostjo vplivanja posameznega člana na odločitve.
Razlog za spremembe ZZavar je uskladitev nacionalne zakonodaje z mednarodnimi obvezami GATS ter zavezami, podanimi v okviru OECD pristopnih pogajanj tako, da se tujim zavarovalnicam omogoči neposredno trženje zavarovanj MAT na ozemlju Republike Slovenije.
Da bi se zavarovalnice lahko učinkovito zoperstavile zavarovalniškim zlorabam, predlog zakona ureja tudi obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov za namene preprečevanja in odkrivanja teh negativnih pojavov. Obdelava in izmenjava osebnih podatkov za namen preprečevanje gospodarske škode zavarovalnic in širšega družbenega prostora nedvomno predstavlja legitimni interes zavarovalnic in tudi interes javnega reda.
V predlogu zakona se izpolnjuje sklep Vlade Republike Slovenije glede sodelovanja vseh treh nadzornih organov pri nadzoru institucij, ki opravljajo finančne storitve, izboljšanja izmenjave informacij med njimi in poenotenja metodološkega pristopa pri nadzoru upravljanja s tveganji ter nadzorniških praks.
2 Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
A) Cilji:
Cilj predloga zakona je:
– odpraviti dvome EK glede skladnosti ZZavar z določbami PDEU,
– celovito urediti vprašanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje,
– uskladiti nacionalno zakonodajo z mednarodnimi obvezami GATS ter zavezami podanimi v okviru OECD pristopnih pogajanj in
– izpolniti sklep Vlade Republike Slovenije z dne 8. 4. 2010.
B) Načela:
Najpomembnejša načela predloga zakona so:
1. Načelo liberalizacije omogoča tujim zavarovalnicam, da na območju Republike Slovenije tržijo zavarovanja MAT neposredno, kar pomeni, da za opravljanje teh storitev ne potrebujejo podružnice.
2. Načelo vzajemnosti zahteva, da mora biti skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov presega 1.500 članov, organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov in da mora biti v skupščino članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in (ali) življenjsko zavarovanje, iz vsakega starostnega razreda izvoljenih enako število zastopnikov.
3. Načelo samouprave in zastopanosti članov družbe za vzajemno zavarovanje pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje in opravljanju nadzora nad vodenjem poslov se izraža preko splošnih volitev zastopnikov v skupščino zastopnikov.
4. Načelo demokratičnosti se izraža v predlaganem sistemu volitev v skupščino, kjer prevladujejo neposredne volitve in tako predlagani sistem zagotavlja v skladu z načelom demokratičnosti neposredni vpliv članov na sestavo skupščine.
5. Načelo gospodarnosti se izraža volitvah po sistemu kooptacije v primeru, ko predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku člana in je število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni starostnih razredov ali v posameznem starostnem razredu skupščine zastopnikov s starostnimi razredi, padlo za eno tretjino. V tem primeru, skupščina preostalih zastopnikov članov na naslednji redni seji izvoli (volitve po sistemu kooptacije) nove zastopnike članov in še dva nadomestna zastopnika za vsakega zastopnika članov. To pomeni, da v konkretnem primeru ni potrebno izvesti splošnih volitev, ki so pri velikem številu članov zelo drage in izvedbeno zahtevne.
6. Načelo enostavnosti volilnega postopka pri volitvah zastopnikov članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in (ali) življenjsko zavarovanje, se izraža z razdelitvijo članov v tri starostne razrede. Pri razvrščanju članov v tri razrede se zagotovi ustrezna zastopanost članov v skupščini zastopnikov, hkrati pa je takšen volilni postopek enostavnejši kakor doslej, ko ZZavar za izvolitev in sestavo skupščine določa razporeditev zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v sedem starostnih razredov (drugi in tretji odstavek 53. člena).
C) Poglavitne rešitve:
Poglavitne rešitve predloga zakona so:
– ureditev neposrednega trženja zavarovanj MAT na območju Republike Slovenije;
– sprememba obveznosti najmanj enega člana uprave zavarovalne delniške družbe v zvezi s središčem uresničevanja življenjskih interesov v Republiki Sloveniji;
– določitev, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena za krajši čas od enega leta, zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje;
– natančna opredelitev, da mora družba za vzajemno zavarovanje z več kakor 1.500 člani organizirati skupščino kot skupščino zastopnikov članov;
– določitev, da je skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje sestavljena iz 45 zastopnikov članov;
– skupščina zastopnikov članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in (ali) življenjsko zavarovanje mora odražati starostno strukturo njenih članov;
– uvedba splošnega sistema volitev v primeru skupščine zastopnikov članov (skupščina zastopnikov) družbe za vzajemno zavarovanje z uporabo volitev po sistemu kooptacije v določenem primeru;
– opredelitev pasivne (vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj eno leto) in aktivne (vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje) volilne pravice za skupščino zastopnikov;
– opredelitev sklica skupščine zastopnikov in odločanja na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje;
– obdelava in izmenjava osebnih podatkov glede spornih okoliščin škodnega dogodka;
– da direktorja Agencije za zavarovalni nadzor imenuje Državni zbor Republike Slovenije, na predlog Vlade Republike Slovenije in
– da se finančni načrt in letni obračun Agencije za zavarovalni nadzor štejeta za sprejeta, če Vlada Republike Slovenije v roku 15 dni od dneva njune predložitve s strani agencij ne odloči drugače.
3 Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Sredstva iz državnega proračuna za izvajanje zakona niso potrebna.
4 Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katero je bil državni proračun sprejet.
Predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev.
5 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije
4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije
Predlog zakona je prilagojen pravu Evropske unije.
Sprememba tretjega odstavka 22. člena ZZavar je potrebna za odpravo dvomov Evropske komisije o skladnosti z 39. in 43. členom PDEU. Za člane uprave zavarovalne delniške družbe se omili zahteva glede obvladovanja slovenskega jezika tako, da se od najmanj enega člana zahteva samo zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave. V celoti pa se izpusti zahteva, da mora imeti najmanj en član uprave v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Nemčija
Pri pripravi predloga zakonske ureditve skupščine družbe za vzajemno zavarovanje smo se zgledovali po nemški praksi in zakonodaji, ki velja na področju zavarovalnih družb za vzajemno zavarovanje in zadrug, katerih načelo je vzajemnost. Predlagani sistem ureditve skupščine za vzajemno zavarovanje je dober in ima velike možnosti za uspešno uresničitev tudi v slovenski praksi. Nemčija je namreč država z dolgoletno tradicijo obstoja družb za vzajemno zavarovanje.
Nemški Zakon o nadzoru nad zavarovalnicami (Versicherungsaufsichtsgesetz – VAG) določa, da so organi družbe uprava, nadzorni svet in zastopstvo (senior representative body) Zakon omogoča, da akt o ustanovitvi družbe in statut družbe za vzajemno zavarovanje določita, da je skupščina vzajemne zavarovalne družbe organizirana kot skupščina članov (assembly of members) ali kot skupščina zastopnikov (assembly of representatives of the members). V zvezi z organizacijo in delovanjem skupščine družbe za vzajemno zavarovanje (pravicami skupščine, sklicem skupščine, sklicem skupščine na zahtevo manjšine, objavo dnevnega reda, ipd.) pa zakon napotuje na uporabo določb Zakona o delniški družbi (Aktiengesetz).
Iz nemške teorije in prakse, Zakona o zadrugah (Genossenschaftsgesetz), izhaja da je treba pri družbi za vzajemno zavarovanje z velikim številom članov, ki presega kritično mejo 1500 članov, skleniti kompromis in namesto skupščine vseh članov oblikovati skupščino zastopnikov članov. Pri prevelikem številu članov se namreč volja posameznega člana ne more izraziti. Nemški Zakon o zadrugah tudi ureja, da v primeru, če se število članov zniža pod 1500, ponovno začne delovati skupščina vseh članov, ne da bi skupščina vseh članov morala o tem posebej odločati.
Sistem volitev v skupščino zastopnikov članov kakor ureditev aktivne in pasivne volilne pravice sta prav tako prevzeta iz nemške teorije in prakse na podlagi pozitivnih izkušenj.
Avstrija
Vzajemne zavarovalne družbe so v Avstriji urejene v Zakonu o nadzoru zavarovalnic (Versicherungsaufsichtsgesetz – VAG). Organi družbe za vzajemno zavarovanje so uprava, nadzorni svet in skupščina članov kot najvišji organ. Člani družbe za vzajemno zavarovanje svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje uresničujejo v najvišjem organu, razen če zakon določa drugače. Najvišji organ je organiziran bodisi kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina predstavnikov članov, ki morajo biti sami člani družbe za vzajemno zavarovanje (svet članov) (council of members). Če bo najvišji organ svet članov, mora statut določiti sestavo in imenovanje predstavnikov članov.
Določbe Zakona o nadzoru zavarovalnic se glede sklica najvišjega organa, udeležbe na skupščini najvišjega organa, zapisnika skupščine in glede pravice do obveščenosti sklicujejo na določbe Zakona o delniški družbi (Aktiengesetz).
Madžarska
Vzajemne zavarovalne družbe na Madžarskem ureja Zakon o prostovoljnih vzajemnih zavarovalnih skladih (Act on Voluntary Mutual Insurance Funds). Organi sklada so uprava, nadzorni svet in skupščina. Najvišji organ sklada je skupščina in v primerih, ki so predvideni z akti družbe skupščina zastopnikov ali delna skupščina. Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov ali skladno z akti družbe kot organ, ki ga izvolijo člani neposredno ali posredno (skupščina delegatov/zastopnikov). Akti družbe določajo delovanje skupščine kot skupščine članov ali kot skupščine zastopnikov in pravila izvolitve zastopnikov.
6. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
6.3 Presoja posledic na gospodarstvo
- posledice na poslovne stroške in poslovanje (zavarovalnicam se omogoča učinkovitejše zoperstavljanje zavarovalniškim zlorabam).
6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona
Učinkoviteje se ureja dejanska zastopanost članov družbe za vzajemno zavarovanje na skupščini te družbe. Predlagani sistem zagotavlja v skladu z načelom demokratičnosti neposredni vpliv članov na sestavo skupščine in preprečuje prevlado interesnih skupin, ki bi uveljavile le delne interese.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 69/08, 19/09 in 49/09) se v 3. točki prvega odstavka 3. člena črta besedilo »Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru«.
2. člen
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
»Osebe po državni pripadnosti
3.a člen
(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).
(2) Tuja država je država, ki ni država članica.
(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.«.
3. člen
Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice držav članic, če:
1. v Republiki Sloveniji ustanovijo podružnico ali
2. v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici sklepajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: neposredno opravljanje zavarovalnih poslov).«.
4. člen
V prvem odstavku 7. člena se besedilo »zavarovalnice, ki imajo sedež v tuji državi« nadomesti z besedilom »tuje zavarovalnice«.
Tretji in četrti odstavek se črtata, dosedanji peti odstavek pa postane tretji odstavek.
5. člen
V naslovu 17.a člena se kratica »EU« nadomesti z besedama »Evropske unije«.
V drugem odstavku se v uvodnem stavku kratica »EU« nadomesti z besedilom »Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU)«.
6. člen
Drugi in tretji odstavek 22. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo opravljati posle vodenja zavarovalne delniške družbe za polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave zavarovalne delniške družbe mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave zavarovalno delniške družbe.«.
7. člen
V prvem odstavku 24. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
8. člen
V prvem odstavku 28. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
9. člen
Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:
»Revizijska komisija
31.a člen
Nadzorni svet zavarovalnice mora imenovati revizijsko komisijo.«.
10. člen
Drugi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer, če je zavarovalna pogodba sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta ali če je tako izrecno določeno v statutu. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec.«.
11. člen
Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Organi družbe za vzajemno zavarovanje pri dvotirnem sistemu upravljanja so uprava, nadzorni svet in skupščina, pri enotirnem sistemu upravljanja pa upravni odbor in skupščina.«.
12. člen
Drugi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo nadzorni svet delniške družbe ter določbe 29. do 31.a člena tega zakona.«.
13. člen
Drugi in tretji odstavek 53. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami biti člani družbe za vzajemno zavarovanje (skupščina zastopnikov).
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je lahko skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov presega 1.500 članov, organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov.«.
Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je nižje od 1.500 članov in je organizirana kot skupščina zastopnikov, veljajo določbe tega zakona o skupščini zastopnikov.
(5) Če se v tekočem poslovnem letu število članov zniža pod 1.500 in je to število manjše od 1.500 za največ 10 odstotkov še celo tekoče poslovno leto in še eno zatem (drugo poslovno leto), se člani na skupščini članov v letu za drugim poslovnim letom odločijo, ali naj družba za vzajemno zavarovanje ohrani skupščino zastopnikov ali pa naj skupščini zastopnikov prenehajo pristojnosti ter člani od tedaj dalje uresničujejo svoje pravice na skupščini članov.
(6) Če se število članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino vseh članov, v tekočem poslovnem letu zviša nad 1.500 in je to število večje od 1.500 še celo tekoče poslovno leto in še drugo poslovno leto, z iztekom drugega poslovnega leta prenehajo pristojnosti skupščine vseh članov, družba za vzajemno zavarovanje pa mora v naslednjem poslovnem letu oblikovati skupščino zastopnikov.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
14. člen
Za 53. členom se dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c, 53.d, 53.č, 53.e, 53.f, 53.g in 53.h člen, ki se glasijo:
»Sestava skupščine zastopnikov članov in nadomestni zastopniki
53.a člen
(1) Skupščina zastopnikov je sestavljena iz 45 zastopnikov članov.
(2) Vsak zastopnik članov ima dva nadomestna zastopnika.
(3) S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nadomestni zastopnik članov v
skladu s 53.d členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov.
Sistem volitev v skupščino zastopnikov članov
53.b člen
(1) Za volitve v skupščino zastopnikov članov se uporablja sistem splošnih volitev.
(2) Splošne volitve, na katerih člani družbe za vzajemno zavarovanje izvolijo zastopnike članov in po dva nadomestna člana za vsakega zastopnika članov, se izvedejo vsakih pet let (volilno obdobje).
(3) Mandat zastopnikov članov, katerih mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na naslednjih splošnih volitvah, funkcija nadomestnih zastopnikov, članov, katerih mandat ni predčasno prenehal, pa z izvolitvijo novih nadomestnih zastopnikov na naslednjih splošnih volitvah.
(4) Ponovna izvolitev je dopustna.
Skupščina zastopnikov članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje
53.c člen
(1) Za skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje, se uporabljajo vse določbe tega zakona glede skupščine zastopnikov.
(2) Skupščina zastopnikov družbe iz prvega odstavka tega člena mora odražati tudi starostno strukturo njenih članov, ki so razporejeni v starostne razrede. Starostni razredi so v času sestave volilne liste enako veliki glede na število članov v posameznem razredu. Razredi so trije.
(3) V primeru, ko zavarovanec ni hkrati tudi zavarovalec, družba za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena v starostne razrede razporeja zavarovance.
(4) Iz vsakega starostnega razreda mora biti izvoljenih enako število zastopnikov članov.
(5) Izvoljeni zastopniki članov in nadomestni zastopniki v času volilnega obdobja ne prehajajo iz enega v drug starostni razred.
(6) Volivec lahko voli v skupščino zastopnikov članov samo zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.
Uporaba zakonskih določb glede razporeditve v razrede za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma življenjskega zavarovanja
53.č člen
Za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja in s statutom določi, da mora sestava skupščine zastopnikov družbe odražati interese različnih skupin članov, se smiselno uporabljajo določbe 53.c člena tega zakona glede razporeditve v razrede.
Predčasno prenehanje mandata zastopnika članov
53.d člen
(1) Mandat zastopniku članov predčasno preneha:
- če predčasno odstopi,
- z nastopom okoliščin, ki izključujejo pasivno volilno pravico,
- z začetkom stečajnega postopka nad zastopnikom članov.
(2) S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nastopi funkcijo zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov.
(3) Če tudi prvemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha mandat, nastopi funkcijo zastopnika članov drugi nadomestni zastopnik članov.
(4) Če predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku članov in število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni starostnih razredov, ali v posameznem starostnem razredu skupščine zastopnikov s starostnimi razredi pade za eno tretjino, skupščina preostalih zastopnikov članov na naslednji redni seji izmed vseh članov s pasivno volilno pravico, z volitvami po sistemu kooptacije, izvoli nove zastopnike članov in še dva nadomestna zastopnika članov
Volilna pravica
53.e člen
(1) Pravico voliti zastopnike članov na splošnih volitvah (v nadaljnjem besedilu: aktivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje ali zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član. Član družbe za vzajemno zavarovanje ne more pooblastiti druge osebe, da glasuje zanj, niti ne more ne drugo osebo prenesti aktivne volilne pravice.
(2) Pravico biti izvoljena v skupščino zastopnikov na splošnih volitvah in na volitvah s sistemom kooptacije (v nadaljnjem besedilu: pasivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj eno leto ali oseba, ki je najmanj eno leto zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena zastopniki članov ne morejo biti zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora družbe za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kakor družba za vzajemno zavarovanje in člani organov vodenja in nadzora v odvisni oziroma obvladujoči družbi družbe za vzajemno zavarovanje.
Volilna komisija
53.f člen
(1) Splošne volitve in volitve s sistemom kooptacije in morebitne druge s tem povezane odločitve pripravi in vodi ter sprejme volilna komisija.
(2) Člane volilne komisije sestavlja določeno število članov uprave, določeno število članov nadzornega sveta in določeno število članov družbe za vzajemno zavarovanje, pri čemer mora število članov družbe za vzajemno zavarovanje presegati skupno število članov uprave in članov nadzornega sveta, ki sestavljajo volilno komisijo.
(4) Člane uprave, ki so člani volilne komisije, imenuje uprava, člane nadzornega sveta, ki so člani volilne komisije, imenuje nadzorni svet. Člane družbe za vzajemno zavarovanje, ki so člani volilne komisije, izvoli skupščina članov oziroma skupščina zastopnikov.
Statut in pravilnik
53.g člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, v statutu glede volitev v skupščino zastopnikov določi zlasti:
- število in sestavo volilne komisije,
- osnovna pravila volilnega postopka in izvedbe volitev.
(2) Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, mora sprejeti tudi pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov. V pravilniku o volitvah v skupščino zastopnikov natančneje uredi vprašanja iz prvega odstavka tega člena ter vsa ostala vprašanja, potrebna za pripravo in izvedbo volitev, vključno z zaokroževanjem v primeru, ko izračuni po tem zakonu ne dajo celih števil.
(3) Statut in pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov in njune spremembe začnejo veljati, ko k njima poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor. Statut in pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov ter spremembe statuta in pravilnika o volitvah v skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravje.«.
15. člen
V naslovu 54. člena se za besedama »Sklic skupščine« doda beseda »članov«.
V prvem odstavku se za besedilom »Za sklic skupščine« doda beseda »članov«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Skupščino članov družbe za vzajemno zavarovanje je treba sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje. Zahtevo članov za sklic skupščine, ki mora vsebovati predlog dnevnega reda in predlog sklepov ter obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, se pošlje upravi družbe. Uprava družbe za vzajemno zavarovanje mora skupščino sklicati v roku 15 dni od prejema zahteve članov za sklic skupščine. Tako sklicana skupščina ne sme biti pozneje kakor 30. dan od dneva objave sklica skupščine. Skupščina, sklicana na podlagi zahteve članov, lahko odloča le v okviru dnevnega reda, podanega v zahtevi za sklic skupščine.«.
V četrtem odstavku se za besedama ”Na skupščini” doda vejica in besedilo ”ki je organizirana kot skupščina članov,”, beseda ”zastopnikov” pa se nadomesti z besedo ”pooblaščencev”.
V šestem odstavku se besedilo ”Če za člane glasovalno pravico” nadomesti z besedilom »Če na skupščini članov glasovalno pravico za člana«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Član skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov, ne more niti v svojem imenu niti kot pooblaščenec drugega člana sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti določene obveznosti ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu.«.
V osmem odstavku se besedilo »na seji skupščine prisotnih oziroma zastopanih članov» nadomesti z besedilom »prisotnih članov na seji skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov«.
16. člen
54.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sklic skupščine zastopnikov in odločanje
54.a člen
(1) Za sklic in odločanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se smiselno uporablja 54. člen tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je treba skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje ali ena tretjina zastopnikov članov. Skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima več kakor 50.000 članov, je treba sklicati že, če tako zahteva najmanj 1,5 odstotka članov družbe za vzajemno zavarovanje.
(3) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se ne uporabljajo določbe ZGD glede prijave udeležbe na skupščini.
(4) Uprava družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, mora peti dan od objave sklica pisno obvestiti vsakega zastopnika članov o sklicu skupščine ter priložiti listine, zahtevane v določbah ZGD, ki urejajo zagotovitev informacij.
(5) Ne glede na določbe ZGD, ki urejajo dopolnitev dnevnega reda, predloge delničarjev in volilne predloge delničarjev, lahko najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje ali vsak zastopnik članov daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge. Če ima družba za vzajemno zavarovanje več kakor 50.000 članov, lahko že najmanj 1,5 % članov družbe za vzajemno zavarovanje daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge.
(6) Zastopnik članov ne more prenesti svojih pravic iz naslova zastopnika članov na drugega zastopnika članov ali nekoga drugega niti pooblastiti nekoga, da jih uresničuje.
17. člen
Za 54.a členom se doda nov 54.b člen, ki se glasi:
»Pooblastila
54.b člen
(1) Fizične osebe, ki so poslovno sposobne in pravne osebe, ki nameravajo na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, uresničevati glasovalno pravico na podlagi zbranih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenci), morajo biti pisno pooblaščene. Pooblaščenci zbirajo pooblastila za vsako skupščino posebej.
(2) Pooblastilo mora vsebovati ime in priimek člana, številko zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo, ime, priimek in EMŠO oziroma naziv in matično številko pooblaščenca, predloge sklepov, predlog pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, poziv članu družbe za vzajemno zavarovanje, naj da navodila za uresničevanje glasovalne pravice in opozorilo, da lahko član družbe za vzajemno zavarovanje pooblastilo kadarkoli do glasovanja na skupščini prekliče.
(3) Člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno zavarovanje in od nje odvisne oziroma obvladujoče družbe, ne smejo zbirati pooblastil, biti vključeni v postopek organiziranega zbiranja pooblastil ali nastopati kot pooblaščenci za uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, razen če glasujejo po pooblastilu oseb iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, če so ti člani družbe za vzajemno zavarovanje.
(4) Pooblaščenec mora v pisni obliki kot prilogo pooblastilu članu družbe za vzajemno zavarovanje razkriti vse okoliščine, ki so lahko pomembne za člana pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa člana (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).
(5) Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je pooblaščenec:
- povezana oseba po tem zakonu;
- v pogodbenem odnosu z družbo za vzajemno zavarovanje;
- od družbe za vzajemno zavarovanje prejel donacijo.
(6) Pooblaščenci, ki so se odločili, da bodo organizirano zbirali pooblastila, morajo o zbiranju pooblastil najkasneje 21 dni pred zasedanjem skupščine obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje. Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot desetim članom družbe za vzajemno zavarovanje. Obvestilo mora vsebovati kontaktne podatke pooblaščenca, predloge pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov in razkritje okoliščin o morebitnem nasprotju interesov iz četrtega odstavka tega člena. Družba za vzajemno zavarovanje mora obvestila najkasneje 18 dni pred zasedanjem skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(7) Pooblaščenec, ki je zbral več kot deset pooblastil, mora o številu zbranih pooblastil obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje najkasneje sedem dni pred dnem zasedanja skupščine. Obvestilo mora vsebovati tudi navodila članov za glasovanje pooblaščenca in njihovo število.
(8) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora družba za vzajemno zavarovanje najkasneje pet dni pred dnem zasedanja skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(9) Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbami tega člena, so nična.«.
18. člen
V prvem odstavku 83. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma ali realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;«.
Dodata se novi 8. in 9. točka, ki se glasita:
»8. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev oziroma drugo referenčno vrednostjo, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- načinu izračuna oziroma določitve vrednosti indeksa oziroma druge referenčne vrednosti, vključno z razkritjem vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na vrednost indeksa oziroma drugo referenčno vrednost,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0 %, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;
9. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani v breme kritnega sklada),
- znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0 %, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;
Dosedanja 8. točka postane 10. točka.
Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino določb zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena.«.
19. člen
Drugi odstavek 97. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko:
1. tuja zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj, na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle prek podružnice ali neposredno samo, če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena;
2. tuja zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovanj vozil, pomorskih in transportnih zavarovanj ali zavarovanj zrakoplovov oziroma drugih letalskih naprav, na ozemlju Republike Slovenije opravlja zavarovalne posle iz teh zavarovalnih podskupin tudi neposredno samo, če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek tuja zavarovalnica ne sme na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalnih poslov zavarovanja potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče in zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kakor so urejena v zakonu, ki ureja področje obveznih zavarovanj v prometu.«.
V tretjem odstavku se v 4. točki besedilo »podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD« nadomesti z besedo »članice«.
Dodajo se novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Za zavarovalnico iz 2. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 93., 94., 95. in 96. člena tega zakona.
(6) Neposredno opravljanje storitev v skladu z drugim odstavkom tega člena je dovoljeno, če:
1. Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi vloge tuje zavarovalnice, ki namerava na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalne posle ali na podlagi vloge pristojnega nadzornega organa tuje države z odločbo ugotovi, da so zahteve glede poslovanja zavarovalnic v državi sedeža vsaj enake kakor v EU,
1) 2. se nadzorni organ tuje zavarovalnice s sporazumom o sodelovanju zaveže na primeren način sodelovati z Agencijo za zavarovalni nadzor.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor s pravilnikom določi potrebne podatke in dokumente, ki se priložijo k vlogi iz 1. točke prejšnjega odstavka in dolžino rokov za sporočanje navedenih podatkov.«.
Dosedanji peti odstavek postane osmi odstavek.
20. člen
V prvem odstavku 99. člena se v drugi alineji beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
21. člen
V 100. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nadzorni organi si v največji možni meri prizadevajo k poenotenju nadzorniških praks ter v tem okviru tudi k primerljivosti metodološkega pristopa pri nadzoru upravljanja s tveganji ter k čim boljši medsebojni izmenjavi informacij.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
22. člen
V naslovu 4. poglavja se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »EU«.
23. člen
V petem odstavku 112. člena se za besedilom »(UL L št. 345 z dne 19 decembra 2002, str. 1),« doda besedilo »ali zneskov iz člena 40(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L št. 323 z dne 9. decembra 2005, str. 1),«.
24. člen
V celotnem 121. členu se besedilo »država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »država članica« v ustreznem sklonu.
25. člen
V prvem odstavku 123. člena se besedilo »podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« nadomesti z besedo »članic«.
V drugem odstavku se besedilo »podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« nadomesti z besedilom »država članica ali država članica OECD«.
26. člen
V naslovu 136.a člena se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »članic«.
V prvem odstavku se v uvodnem besedilu in c) točki besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »EU«, v d) in e) točki pa se črtata besedi »Evropskih skupnosti«.. V petem odstavku se v e) točki črtata besedi »Evropskih skupnosti«.
27. člen
Besedilo 154. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o zavarovalcih,
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih,
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
(3) Obdelava osebnih podatkov v zbirkah iz prejšnjega odstavka je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave iz prvega odstavka tega člena.
(4) V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca, davčna številka zavarovalca,
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.
(5) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič ter upravičencev iz zavarovanja,
2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki,
3. vrsta škodnega dogodka,
4. kraj, čas in potek škodnega dogodka,
5. opis škode v škodnem dogodku.
(6) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina,
2. predhodni škodni dogodki v obsegu iz petega odstavka tega člena, prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca,
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca,
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca.
(7) Osebni podatki iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo,
2. od drugih oseb (prič škodnih dogodkov),
3. iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja, če gre za ugotovljene sporne okoliščine škodnega primera v skladu s tem zakonom,
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
5. podatki iz 2. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov,
6. podatki iz šestega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
– podatki iz 2. in 5. točke: iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov,
– podatki iz 3. točke: iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo,
– podatki iz 4. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(8) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno zahtevo sporočiti zavarovalnici ali Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pri čemer morajo osebe, ki so jim bili razkriti podatki, ki so davčna tajnost, s temi podatki ravnati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek
(9) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vložita nov zahtevek za uveljavitev pravic iz škodnega dogodka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se podatki o novem zahtevku hranijo pet let po koncu obdelave tega zahtevka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena izbrišejo.«.
28. člen
Za 154. členom se dodata nova 154.a in 154.b člen, ki se glasita:
»Obdelava osebnih podatkov za namen ugotavljanja spornih okoliščin škodnega dogodka
154.a člen
(1) Slovensko zavarovalno združenje sme osebne podatke iz zbirk podatkov o zavarovancih in škodnih dogodkih posameznih zavarovalnic obdelovati tudi za namen ugotavljanja spornih okoliščin škodnega dogodka (na primer neobičajna pogostost škodnega dogodka pri posameznem zavarovancu, prepovedano dvojno zavarovanje, škodni dogodki s ponavljajočo se udeležbo istih zavarovancev ali udeležencev).
(2) Kadar Slovensko zavarovalno združenje iz podatkov o škodnih dogodkih ugotovi določene sporne okoliščine, o njih obvesti zavarovalnice, ki obravnavajo odškodninske zahtevke iz teh dogodkov, tako da jim sporoči:
- vrsto škodnega dogodka,
- kraj, čas in potek škodnega dogodka,
- naziv zavarovalnic, ki obravnavajo odškodninske zahtevke iz tega škodnega dogodka,
- številke zavarovalnih polic, na podlagi katerih se uveljavljajo odškodninski zahtevki pri posamezni zavarovalnici,
- ime in priimek, datum in kraj rojstva v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;
- opis ugotovljenih spornih okoliščin.
(3) Združenje vodi evidenco o ugotovljenih spornih okoliščinah s podatki iz prejšnjega odstavka pet let od dne pošiljanja sporočila zavarovalnicam. Po poteku roka za shranjevanje se podatki iz evidenc izbrišejo.
Izmenjava osebnih podatkov o spornih okoliščinah škodnega primera med zavarovalnicami
154.b člen
(1) Zavarovalnice, ki obravnavajo odškodninske zahtevke v škodnem dogodku, glede katerega so od Slovenskega zavarovalnega združenja prejele sporočilo o spornih okoliščinah, smejo za namen ugotovitve dejanskih okoliščin in v obsegu ki je potreben, v postopku likvidacije škode izmenjati osebne podatke o udeležencih tega škodnega dogodka iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Osebne in druge podatke, potrebne za likvidacijo škode v škodnem primeru, pri katerem so bile ugotovljene sporne okoliščine, zavarovalnice pridobivajo v skladu s 154. členom tega zakona.
(3) Kadar sporne okoliščine škodnega primera vzbujajo sum storitve kaznivega dejanja goljufije na področju zavarovalništva, mora zavarovalnica vložiti ovadbo pristojnemu organu, skupaj z že zbranimi dokazili.
(4) Kadar zavarovalnica v postopku likvidacije škode ugotovi, da sporne okoliščine ne vplivajo na obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, podatke, ki jih je prejela od Slovenskega zavarovalnega združenja, izbriše v 30 dneh po izplačilu odškodnine.
(5) Zavarovalnice za analitične in statistične namene Slovenskemu zavarovalnemu združenju enkrat letno poročajo o številu vloženih ovadb po tretjem odstavku tega člena in številu likvidacij škod po prejšnjem odstavku.«.
29. člen
V 193.c, 193.č in 193.e členu se besedi »Evropskih skupnosti« nadomestita z besedo »EU«.
30. člen V 200. členu se besedilo »Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 – v nadaljnjem besedilu: ZPPSL)« nadomesti z besedilom »Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09 in 59/09; v nadaljnjem besedilu ZFPPIPP)«.
31. člen
V 204. členu ter v prvem in drugem odstavku 206. člena se kratica »ZPPSL« nadomesti s kratico »ZFPPIPP«.
32. člen
Prvi odstavek 208. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)Terjatve iz zavarovalnih pogodb se iz stečajne mase izplačajo kot prednostne terjatve pred poplačilom prednostnih terjatev iz 21. člena ZFPPIPP.«.
33. člen
V četrtem odstavku 213. člena in v tretjem odstavku 214. člena se kratica »ZPPSL« nadomesti s kratico »ZFPPIPP«.
34. člen
V četrtem odstavku 230. člena se za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. da ji Agencija za zavarovalni nadzor ni odvzela dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja pred manj kakor petimi leti.«.
35. člen
V šestem odstavku 238. člena se šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če zavarovalni zastopniki, posredniki ali fizične osebe, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ponavljajoče kršijo določbo prvega odstavka 230. člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo kršitev šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopniki, posredniki ali fizične osebe, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja kršitev ponovno storijo vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve;«.
36. člen
V 243. členu se besedilo »drugega do četrtega odstavka 19. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 19.c člena«.
37. člen
Tretji odstavek 246. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija za zavarovalni nadzor samostojna in neodvisna. Agencija za zavarovalni nadzor in člani njenih organov pri opravljanju nalog Agencije za zavarovalni nadzor, določenih s tem ali drugim zakonom, niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli drugih organov.«.
V šestem odstavku se beseda »Pri« nadomesti z besedilom »Ne glede na tretji odstavek tega člena pri«.
38. člen
V 252. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo »in direktorju Agencije za zavarovalni nadzor«.
39. člen
V naslovu in prvem odstavku 253. člena se črtata besedi »in predsednika«.
V drugem odstavku se za besedo »imenovani« doda besedilo »še za en mandat«.
V drugem odstavku se črtata besedi »in predsednik«.
40. člen
V prvem odstavku 254. člena se uvodnem besedilu črtata besedi »oziroma predsednika«
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
41. člen
V prvem odstavku 255. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
42. člen
Prvi in drugi odstavek 259. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenem javnem natečaju imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja še za en mandat.
(2) Vlada Republike Slovenije predlaga direktorja Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi izvedenega javnega natečaja, ki mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnemu direktorju.«.
V tretjem odstavku se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»- da ni bila pravnomočna obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
Doda se šesta alineja, ki se glasi:
»- zoper katero ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.«.
43. člen
V 259.a členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
44. člen
Četrti odstavek 264. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor mora ministru, pristojnemu za finance, v roku 10 dni po sprejemu, dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K letnemu obračunu in finančnemu načrtu da soglasje Vlada Republike Slovenije. Letni obračun in finančni načrt se štejeta za sprejeta, če Vlada Republike Slovenije v 15 dneh od njune predložitve ministru, pristojnemu za finance, ne odloči drugače.«.
45. člen
Besedilo 267. člena postane prvi odstavek, za njim pa se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Predsednik in člani senata ter strokovni delavci Agencije za zavarovalni nadzor, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor po tem ali drugem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.«.
46. člen
»V prvem odstavku 294.a člena se besedilo »39. členom ZGD-1« nadomesti z besedilom »določbami ZGD«.47. člen
V prvem odstavku 347. člena se za 2. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če krši določbe tretjega in četrtega odstavka 18. člena tega zakona.«.PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 48. člen
Obstoječe družbe za vzajemno zavarovanje, katerih število članov na dan uveljavitve tega zakona presega 1.500 članov, in obstoječe družbe za vzajemno zavarovanje, katerih število članov je na dan uveljavitve tega zakona nižje od 1.500 članov in imajo skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, morajo v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona uskladiti statute in pravilnike o volitvah v skupščino zastopnikov z zakonom, v roku nadaljnjih šestih mesecev pa izvesti volitve v skupščino.
V roku nadaljnjih treh mesecev novo oblikovana skupščina zastopnikov imenuje nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave.
Če obstoječe družbe za vzajemno zavarovanje ne izvedejo dejanj, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek prisilne likvidacije.
Ne glede na določbo četrtega odstavka 188. člena zakona je skupščina družbe za vzajemno zavarovanje pristojna za odločanje o uskladitvi določil statuta z določbami tega zakona in za sprejetje pravilnika o volitvah v skupščino zastopnikov.
49. člen
Predsedniku strokovnega sveta, ki je to funkcijo opravljal pred uveljavitvijo tega zakona, preneha mandat z uveljavitvijo tega zakona.
50. člen
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor začne opravljati funkcijo predsednika strokovnega sveta z dnem uveljavitve tega zakona.
51. člen
Agencija za zavarovalni nadzor izda podzakonski akt iz devetega odstavka 83. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
52. člen
Zavarovalnice morajo pričeti s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so skladne s prvim odstavkom 83. člena zakona ter podzakonskim aktom iz devetega odstavka 83. člena zakona najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi podzakonskega akta Agencije za zavarovalni nadzor iz devetega odstavka 83. člena zakona .
53. člen
Agencija za zavarovalni nadzor izda pravilnik iz sedmega odstavka 97. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Tuja zavarovalnica, ki na dan uveljavitve tega zakona na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle neposredno, se mora uskladiti z določbami šestega odstavka 97. člena zakona v štirih mesecih po uveljavitvi pravilnika iz sedmega odstavka 97. člena zakona .54. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
Obrazložitev k 1. členu
Sprememba je potrebna zaradi uskladitve s predlaganim 3.a členom Zakona o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar), ki jasneje opredeli državo članico, tujo državo in osebe po državni pripadnosti.
Obrazložitev k 2. členu
V predlaganem 3. a členu ZZavar so jasneje opredeljeni: država članica, ki je država članica Evropske unije ali država podpisnica sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora; tuja država, ki ni država članica, ter osebe po državni pripadnosti.
Obrazložitev k 3. in 4. členu
Sprememba je potrebna zaradi uskladitve s predlaganim 3. a členom ZZavar, ki jasneje opredeli državo članico, tujo državo in osebe po državni pripadnosti.
Obrazložitev k 5. členu
V naslovu in drugem odstavku 17. a člena ZZavar se kratica EU nadomesti s celotnim poimenovanjem Evropska unija, s čimer se pojasni kratico »EU« v celotnem besedilu ZZavar.
Obrazložitev k 6. členu
V drugem odstavku 22. člena ZZavar se odpravi zahteva, da mora biti član uprave v zavarovalni delniški družbi v delovnem razmerju za nedoločen čas.
Spremembi tretjega odstavka 22. člena sta potrebni za odpravo dvomov Evropske komisije o skladnosti ZZavar z 39. in 43. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za člane uprave zavarovalne delniške družbe se omili zahteva glede obvladovanja slovenskega jezika tako, da se od najmanj enega člana zahteva samo zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave, kar je primerljivo z ureditvijo za člana uprave banke (62. člen Zakona o bančništvu). V celoti se izpusti zahteva, da mora imeti najmanj en član uprave v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
Obrazložitev k 7. členu
Kazenski zakonik, ki je definiran v 24. členu ZZavar ni več veljaven. Predlagani člen spreminja dikcijo obstoječega člena tako, da se pri pogojih za člana uprave zavarovalne delniške družbe določi pogoj, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ter za določena kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, pri čemer se izpusti sklicevanje na relevantne člene Kazenskega zakonika in omenjena dejanja navede opisno.
Obrazložitev k 8. členu
Sprememba uskladi 28. člen ZZavar s predlagano spremembo v predhodnem členu.
Obrazložitev k 9. členu
Predlagani člen nalaga nadzornemu svetu zavarovalnice, da imenuje revizijsko komisijo. Ureditev upošteva ureditev, ki velja za banke (75. člen Zakona o bančništvu).
Obrazložitev k 10. členu
V predlaganem čenu je določeno, da družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje. Zavarovalec ne pridobi položaja člana, če je zavarovalna pogodba sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta ali če je tako določeno v statutu.
Obrazložitev k 11. členu
Predlagana sprememba odpravlja nejasnost glede možnosti upravljanja družb za vzajemno zavarovanje tako, da pojasni organe družbe za vzajemno zavarovanje v primeru enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja. Z vključitvijo enotirnega sistema upravljanja se 50. člen ZZavar uskladi z 2. točko četrtega odstavka 13. a člena ZZavar.
Obrazložitev k 12. členu
Ker sedaj veljavni Zakon o gospodarskih družbah ne vsebuje določb, ki urejajo obveznost izvolitve nadzornega sveta ter število članov nadzornega sveta, se iz besedila ZZavar črta besedilo »določb ZGD, ki urejajo obveznost izvolitve nadzornega sveta ter število članov nadzornega sveta«. Črtano je tudi besedilo nanašajoče se na udeležbo članov nadzornega sveta na dobičku, saj je bil Zakon o gospodarskih družbah spremenjen tako, da člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku.
Prav tako se razširi uporaba določb ZZavar, ki veljajo za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje, na predlagani nov člen 31.a.
Obrazložitev k 13. členu
V predlaganem drugem odstavku 53. člena se ohrani prvi stavek, nadaljnje besedilo (drugi in tretji stavek) pa se črta. Besedilo drugega in tretjega stavka namreč pri družbi za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, kot obvezni sistem volitev določa sistem volitev z elektorji, k statutu in pravilniku pa glede volitev v skupščino predvideva samo soglasje ministra, pristojnega za zdravje.
Obstoječi predlog namesto posrednega sistema volitev z elektorji, prinaša splošni sistem volitev, ki temelji na neposrednih volitvah. Ta sistem je potrebno za njegovo delovanje v praksi vsaj minimalno urediti, kar presega vsebino enega odstavka oziroma člena.
Glede soglasja k statutu in pravilniku pa sedanji predlog predvideva tudi soglasje Agencije za zavarovalni nadzor, saj je ta, v skladu z Zakonom o zavarovalništvu, pristojni organ, ki lahko zahteva odpravo kršitev v zavarovalnicah.
Veljavno besedilo tretjega odstavka 53. člena določa, da mora sestava skupščine zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odražati sestavo njenih zavarovancev dopolnilnega zavarovanja glede na razporeditev v starostne razrede in da zaposleni družbe za vzajemno zavarovanje ne morejo biti člani skupščine zastopnikov.
Namen sedanjega predloga zakona je celovito urediti vprašanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, torej ne samo skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pač pa vprašanje skupščine katerekoli družbe za vzajemno zavarovanje. Zato sedanji predlog zakona predlogu določbe drugega odstavka 53. člena, ki daje možnost družbi za vzajemno zavarovanje, da organizira skupščino kot skupščino vseh članov ali kot skupščino zastopnikov, kot prvo naslednjo določbo dodaja opredelitev, kdaj mora družba za vzajemno zavarovanje organizirati skupščino kot skupščino zastopnikov.
Predlog zakona ohranja idejo glede razporeditve v starostne razrede, vendar v drugačni obliki. Poleg tega predlog zakona zaradi obstoja možnosti nasprotja interesov širi krog oseb, ki nimajo pasivne volilne pravice oziroma ne morejo biti člani skupščine zastopnikov.
Zaradi navedenih razlogov je potrebno veljavno besedilo tretjega odstavka 53. člena ZZavar nadomestiti s predlaganim besedilom.
Predlagana določba zahteva, da mora družba za vzajemno zavarovanje, katere število članov presega 1.500 članov, organizirati svojo skupščino kot skupščino zastopnikov, ne glede na drugi odstavek 53. člena, ki možnost odločitve za skupščino prepušča posamični družbi za vzajemno zavarovanje.
Skupščina vseh članov ima namreč, če je število članov družbe za vzajemno zavarovanje veliko, mnoge, za uspešno delovanje skupščine, vsebinsko zelo pomembne pomanjkljivosti. Dejanska zastopanost članov je vprašljiva, ker se lahko mnogi člani zaradi različnih razlogov, med katerimi velja omeniti predvsem nezainteresiranost za sodelovanje, ne udeležijo skupščine. To ima za posledico, da je na skupščini navzoča le manjšina članov. Pri majhnem številu udeležencev skupščine vedno obstoji nevarnost, da bodo skupščino obvladale majhne interesne skupine, ki bodo uveljavile svoje delne interese. S tem pa je ogroženo načelo vzajemnosti, torej osnovno načelo družbe za vzajemno zavarovanje. Poleg tega spreminjajoča sestava skupščine članov praktično onemogoča kvalitetno skupno delo. Vprašljiva je tudi strokovna usposobljenost članov, ki je nujna predpostavka za učinkovit nadzor. Nenazadnje je potrebno omeniti, da je težko najti primeren prostor za izvedbo skupščine, in da čas, ki ga člani porabijo za prihod na skupščino ter s tem povezani stroški ter stroški same skupščine niso v sorazmerju z možnostjo vplivanja posameznega člana na odločitve.
V primeru torej, ko ima družba za vzajemno zavarovanje veliko število članov in le-to presega kritično mejo, je potrebno skleniti kompromis in namesto skupščine vseh članov oblikovati skupščino zastopnikov. Predlagano številko 1.500 je prevzeto iz nemške prakse in zakonodaje. V teoriji sicer velja, da je skupščina vseh članov najbližje načelu samouprave in zastopanosti članov družbe za vzajemno zavarovanje pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje in opravljanju nadzora nad vodenjem poslov, vendar je v praksi pri prevelikem številu vseh članov, zgoraj navedeno neposredno izvajanje demokracije zgolj formalnost, ne pa tudi dejanska vsebina. Pri prevelikem številu članov se namreč volja posameznega člana ne more izraziti. Ovira temu je preveliko število različnih mnenj, nezainteresiranost za sodelovanje, in ne nazadnje tudi primeren prostor za izvedbo skupščine in čas, ki ga član porabi za prihod na skupščino.
Dober dokaz iz prakse za zgoraj rečeno je tudi primer zaenkrat naše edine družbe za vzajemno zavarovanje. V obdobju od julija 2007 do marca 2009 so bile sklicane 4 skupščine vseh članov. Na nobeni od njih ni bilo prisotnih več kot 53 pooblaščencev članov od članov, katerih število se je gibalo od 870.000 in več. Kot lahko preberemo v Oceni stanja in razlogih za sprejem Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-G), prva obravnava, EPA 230-V, objavljenega v Poročevalcu št. 27/09 z dne 9.3.2009, je »sporno, da na skupščini zastopajo pravice in interese zavarovancev kar direktorji regijskih poslovnih enot, ki so do teh pooblastil prišli z organizirano akcijo zbiranja podpisov zavarovancev«.
Zgoraj navedeno je praktičen dokaz za to, da skupščina vseh članov pri prevelikem številu članov lahko prinaša zelo slabe posledice, zato je nujna odločitev za skupščino zastopnikov.
Skupščina zastopnikov lahko prepreči zgoraj navedene slabosti.
Majhen, stalnejši krog zastopnikov jamči nepretrganost v osebni sestavi ter s tem kvalitetnješe delovanje zastopnikov članov. To vodi k dvema izredno pomembnima pozitivnima učinkoma. Uprava ima manj možnosti vplivanja na odločanje skupščine zastopnikov, poleg tega pa skupščina zastopnikov bolje opravlja nadzor nad vodenjem poslov oziroma delovanjem uprave. S tem, ko zastopniki članov vsebine, o katerih odločajo, dobro poznajo, je višja kakovost njihovih odločitev in nadzor. Pri velikem številu članov je torej delovanje skupščine zastopnikov kvalitetnejše od skupščine vseh članov, boljši je nadzor, nižji pa so tudi organizacijski stroški.
Drugi odstavek 53. člena dovoljuje družbi za vzajemno zavarovanje odločitev o tem, ali bo njena skupščina organizirana kot skupščina članov ali pa kot skupščina zastopnikov. Tretji odstavek tega člena določa, da je lahko skupščina, katere število članov presega 1.500 članov, organizirana samo kot skupščina zastopnikov. Predlagana določba četrtega odstavka tega člena je potrebna zato, da se izključi vsakršen dvom o tem, ali tudi v primeru družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je manjše od 1.500 članov in je organizirana kot skupščina zastopnikov, veljajo določbe obstoječega predloga zakona glede skupščine zastopnikov.
Glede na to, da je tretji odstavek 53. člena število članov 1.500 določil kot mejo, ki odloča o tem, ali bo skupščina organizirana kot skupščina vseh članov ali kot skupščina zastopnikov, mora zakon določiti tudi, kaj se zgodi, če število članov pade pod 1.500, oziroma se zopet zviša nad 1.500.
Predlog določbe predlaga tudi določen sprejemljiv razpon navzdol od števila 1.500 za obdobje najmanj enega leta. To pomeni, da se, v primeru, ko pade število članov za največ 150, z začetkom naslednjega poslovnega leta (po preteku najmanj enega leta) člani na skupščini lahko odločijo, da bodisi še naprej ostaja skupščina v organizaciji skupščine zastopnikov ali pa zopet začne veljati funkcija skupščine vseh članov.
Časovni in številčni razpon omogočata, da ne pride do spremembe organizacijske oblike skupščine takoj, ko bi število članov padlo pod mejo 1.500 za majhno število članov, ampak je dano določeno časovno obdobje (od enega do dveh let), da se število članov ustali – torej je omogočena večja stabilnost organizacijske oblike skupščine.
Predlog petega odstavka 53. člena določa ravnanje družbe za vzajemno zavarovanje v primeru, če število članov pade pod 1.500 članov, in sicer dovoljuje članom družbe za vzajemno zavarovanje, da se sami odločijo o tem, ali bo skupščina še naprej organizirana kot skupščina zastopnikov ali pa zopet kot skupščina vseh članov.
Predlog šestega odstavka pa ureja položaj v obratnem primeru, če pride do povečanja števila članov nad številom 1.500. V tem primeru ni predvidena možnost odločitve, pač pa je družba za vzajemno zavarovanje dolžna oblikovati skupščino zastopnikov po zakonu. Takšna ureditev je predvidena zato, ker že število 1.500 članov, kot mejno število, pri katerem se sestava skupščine spremeni iz skupščine vseh članov v skupščino zastopnikov, predstavlja veliko število. Zato dvig nad tem številom vodi edino lahko v obliko skupščine zastopnikov. S tem bi bila ureditev ZZavar enaka ureditvi v nemškem zakonu o zadrugah, saj bi po zakonu zopet začela delovati skupščina zastopnikov, ne da bi skupščina vseh članov o tem morala posebej odločati.
Obrazložitev k 14. členu
Predlog 53.a člena
Predlagani člen določi, da je skupščina zastopnikov sestavljena iz 45 članov. Takšna sestava izhaja iz:
- pretekle številke zastopnikov članov Vzajemne – »V skupščino zastopnikov članov je izvoljenih skupaj 33 zastopnikov članov.« (Statut z dne 12.10.2005);
- podatkov o udeležbi članov Vzajemne na skupščinah vseh članov Vzajemne:
o 12. skupščina 4.7. 2007 - 40 pooblaščencev članov - število pooblastil (glasov) 20259,
o 13. skupščina 24. 6. 2008 - 47 pooblaščencev članov - število pooblastil (glasov) 20048,
o 14. skupščina 3. 9. 2008 - 41 pooblaščencev članov - število pooblastil (glasov) 23369,
o 15. skupščina 8. 4. 2009 - 53 pooblaščencev članov - število pooblastil (glasov) 29433; (Vir: Dokumentacija Agencije za zavarovalni nadzor)
Določilo, da bo skupščina zastopnikov sestavljena iz 45 zastopnikov, bo pomenilo, da bodo člani družbe za vzajemno zavarovanje na splošnih volitvah izvolili 45 zastopnikov članov in 90 nadomestnih zastopnikov. Nadomestne zastopnike, poleg zastopnikov članov, ki sestavljajo skupščino, je potrebno voliti predvsem iz dveh pomembnih razlogov. Prvi razlog je, da gre za relativno dolgo obdobje med enimi in drugimi splošnimi volitvami. Zato je večja verjetnost, da pride do predčasnega prenehanja mandata zastopniku. V izogibanje ponovnim splošnim volitvam, ki predstavljajo dokaj velik strošek, je bistveno ceneje in bolj učinkovito poleg zastopnikov članov izvoliti še nadomestne zastopnike. Drugi pomemben razlog pa je, da so z izvolitvijo zastopnikov članov in njihovih nadomestnih zastopnikov na splošnih volitvah zagotovljene tako neposredne volitve zastopnikov članov kot njihovih nadomestnih zastopnikov, saj vse volijo člani družbe za vzajemno zavarovanje.
Predlog določbe tretjega odstavka je izrazito pojasnjevalne narave in določa vez med zastopnikom člana, ki je kot prvi zasedel mesto v skupščini zastopnikov po izvedbi splošnih volitev in njegovima nadomestnima zastopnikoma. Vrstni red nadomeščanja je določen v 53. d členu.
Predlog 53.b člena
V predlaganem členu je določen splošni sistem volitev v skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, kar pomeni, da zastopnike članov in njihove nadomestne zastopnike volijo vsi člani družbe neposredno. S tem se pri splošnih volitvah v največji možni meri upošteva volja članov.
Tak sistem volitev zagotavlja v skladu z načelom demokratičnosti neposreden vpliv članov na sestavo skupščine.
Predlagan sistem volitev je bolj demokratičen od sedaj določenega volilnega sistema v ZZavar. Veljavni ZZavar namreč v drugem odstavku 53. člena določa posredni – elektorski sistem, saj piše, da mora statut v primeru, če določa, da je skupščina družbe za vzajemno zavarovanje organizirana kot skupščina zastopnikov, določiti tudi sestavo skupščine ter pogoje in način predlaganja elektorjev, ki volijo zastopnike članov v skupščino.
Elektorski sistem je v nasprotju z načelom vzajemnosti družbe za vzajemno zavarovanje, saj je v celoti izločil neposrednost in s tem zaobšel načelo samouprave in načelo čim boljše zastopanosti članov družbe za vzajemno zavarovanje v skupščini družbe za vzajemno zavarovanje. Poleg tega je elektorski sistem tudi dražji.
Kandidat na volilni listi je lahko bodisi zastopnik članov, ki je že bil v skupščini zastopnikov ali katerikoli drugi član, ki ima pasivno volilno pravico.
Predlog 53.c člena
Zdravstveno oziroma življenjsko zavarovanje je vrsta zavarovanja, ki ga močno določa starost zavarovancev. Glede na to, in ob upoštevanju dejstva, da je skupščina zastopnikov praktični približek teoretičnega modela skupščine vseh članov, je potrebno s skupščino zastopnikov članov zasledovati čimbolj enakopravno zastopanost vseh članov, ki naj bi po definiciji bila zagotovljena s skupščino vseh članov, pa v primeru velikega števila članov v praksi ni izvedena oziroma uresničena.
V primeru družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno oziroma življenjsko zavarovanje, je najbolj enakopravna zastopanost vseh članov dosežena s skupščino zastopnikov, ki čimbolj enakomerno odraža starostno zastopanost članov takšne družbe za vzajemno zavarovanje, saj interese članov oziroma zavarovancev najbolj določa prav njihova starost.
Starost je v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja najprimernejše merilo, preko katerega se lahko izrazijo različni interesi. Z enakomerno starostno zastopanostjo bo vzpostavljeno varovalo, ki bo preprečilo, da bi bodisi majhne bodisi zgolj določene interesne skupine lahko uveljavljale svoje pristranske interese. To pa je tisto, kar ogroža načelo vzajemnosti kot bistveno načelo delovanja družb za vzajemno zavarovanje.
Za dosego tega cilja predlog 53. c člena najprej določa, da mora skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno oziroma življenjsko zavarovanje poleg pravil, ki jih predlog tega zakona prinaša za katerokoli družbo za vzajemno zavarovanje, odražati še starostno sestavo njenih članov. To pomeni, da mora družba za vzajemno zavarovanje za namen volitev vse svoje člane razporediti v razrede glede na starost (starostni razredi).
Nadalje 53. c člen določa tudi pravila za oblikovanje starostnih razredov, trenutek njihovega oblikovanja in njihovo število. Določajo se trije starostni razredi, ki morajo biti v trenutku sestave volilne liste enako veliki glede na število članov v posameznem razredu.
Odločitev za tri starostne razrede predstavlja ravnotežje med čim boljšim zasledovanjem istovrstnih interesov in med načelom enostavnosti volilnega postopka. Večje število razredov sicer omogoča večje poenotenje interesov znotraj posameznega razreda, hkrati pa otežuje samo pripravo in izvedbo volitev. Trije starostni razredi se glede na starost zavarovancev, ki se vključujejo v prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali so sklenitelji pogodb življenjskega zavarovanje, kaže kot najbolj primerno. V primeru razvrščanja članov v tri razrede bo zagotovljena ustrezna zastopanost članov v skupščini zastopnikov, hkrati pa bo volilni postopek enostavnejši kot sedaj, ko ZZavar za izvolitev in sestavo skupščine določa razporeditev zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v sedem starostnih razredov (drugi in tretji odstavek 53. člena).
Razporeditev članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno oziroma življenjsko zavarovanje, v starostne razrede, predstavlja osnovo za uresničevanje aktivne in pasivne pravice po posameznih starostnih razredih. Določeno je, da mora biti iz vsakega starostnega razreda izvoljenih enako število zastopnikov članov oziroma, da volivec lahko voli v skupščino zastopnikov samo zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.
Predlog 53.č člena
Če družba za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega oziroma življenjskega zavarovanja, s statutom določi, da mora sestava skupščine zastopnikov družbe odražati interese različnih skupin članov, se zanjo smiselno uporabljajo določbe 53. c člena tega zakona glede razporeditve v razrede.
Namen te določbe je, da se družbi, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega in (ali) življenjskega zavarovanja, in se odloči za razporejanje članov v razrede glede na starost ali druga merila, prepreči oblikovanje sestave skupščine, v kateri ne bi bili enakopravno zastopani različni interesi članov družbe.
Predlog 53.d člena
Mandat zastopniku skupščine zastopnikov članov lahko predčasno preneha iz različnih razlogov. Najverjetnejši in najpogostejši razlog za predčasno prenehanje mandata zastopniku je nastop okoliščin, ki izključujejo pravico, na podlagi katere je bil izvoljen v skupščino zastopnikov (pasivno volilno pravico). V nadaljevanju predloga tega zakona je opredeljeno, da ima pravico biti izvoljena v skupščino zastopnikov (pasivno volilno pravico) vsaka poslovno sposobna fizična oseba, katere članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje traja najmanj eno leto.
Predlagani sistem volitev je urejen tako, da je število volitev oziroma stroški volitev znižano na najnižjo možno mero ob hkratnem čim večjem upoštevanju načela demokratičnosti. Zato je predvideno:
1. da člani družbe za vzajemno zavarovanje v okviru splošnih volitev poleg zastopnikov, ki kot prvi zasedejo mesta v skupščini zastopnikov, volijo tudi po dva nadomestna zastopnika.
2. da v primeru, ko predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku in število zastopnikov v skupščini zastopnikov ali v posameznem starostnem razredu pade na dve tretjini zastopnikov, nove zastopnike in njihove nadomestne zastopnike voli na volitvah s sistemom kooptacije. Volitve po sistemu kooptacije pomenijo, da preostali zastopniki članov, ki sestavljajo skupščino, volijo nove zastopnike in njihove nadomestne zastopnike in sicer izmed vseh članov s pasivno volilno pravico.
Predlog 53.e člena
Primerno je, da zakon določi osnovne pogoje za aktivno in pasivno volilno pravico, saj sta ti dve pravici med najpomembnejšimi elementi volilnega sistema. Člani z aktivno volilno pravico namreč predstavljajo volilno telo, člani s pasivno pravico pa so kandidati za skupščino zastopnikov. Smiselno je, da ima aktivno volilno pravico vsak član družbe za vzajemno zavarovanje, za pasivno volilno pravico pa je predlagan zakonski pogoj v obliki minimalnega članstva enega leta. Tudi se predlagani člen zgleduje po nemški praksi. Pogoj je smiseln, saj izkazuje neko pripadnost določeni družbi za vzajemno zavarovanje.
V prvem odstavku, ki določa, da ima pravico voliti na splošnih volitvah vsak član družbe za vzajemno zavarovanje, je predlagana določba, da član družbe za vzajemno zavarovanje ne more pooblastiti druge osebe, da glasuje zanj, niti ne more ne drugo osebo prenesti volilne pravice. Volilna pravica je namreč vezana na članstvo, izključitev pooblastila pa je primerna, saj je prav tudi na ta način vzpodbuditi člane, da izkažejo svoj interes.
Člani skupščine zastopnikov ne morejo biti zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora družbe za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno zavarovanje in člani organov vodenja in nadzora v odvisni oziroma obvladujoči družbi družbe za vzajemno zavarovanje, ker bi lahko prihajalo do nasprotja interesov.
Predlog 53.f člena
Zato, da gladko tečejo priprave na volitve in sama izvedba volitev, je primerno, da zakon določi za to pristojen organ. Volilna komisija v predlaganem sistemu volitev pripravi in vodi tako splošne volitve kot tudi volitve s sistemom kooptacije.
Zelo občutljiva točka zaradi pomembnih nalog, ki jih volilna komisija opravlja, je njena sestava. Število članov družbe za vzajemno zavarovanje v volilni komisiji mora preseči skupno število članov uprave in članov nadzornega sveta, ker v volilni komisiji ne smejo priti do izraza interesi članov uprave. Član oziroma člani uprave so člani volilne komisije zato, ker so odgovorni za izvedbena dela, povezana s pripravo in izvedbo volitev. Član oziroma člani nadzornega sveta so člani volilne komisije zaradi svoje nadzorne funkcije. Pomembno je predvsem, da se pri samem procesu volitev zagotovi odločujoč vpliv članov družbe za vzajemno zavarovanje. Zato je sestavo volilne komisije potrebno določiti z zakonom.
V tretjem odstavku tega člena je predlagano, da člane družbe za vzajemno zavarovanje, ki so člani volilne komisije, izvoli skupščina, člane uprave, ki so člani volilne komisije, imenuje uprava, člane nadzornega sveta, ki so člani volilne komisije, pa imenuje nadzorni svet. Glede na to, da je imenovanje nadzornega sveta v pristojnosti skupščine, člane uprave pa imenuje nadzorni svet, in je tako pri članih nadzornega sveta neposredno pri članih uprave pa posredno že izražena volja članov družbe za vzajemno zavarovanje, je takšna ureditev primerna.
Predlog 53.g člena
Obstoječi Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zavarovalništvu določa samo tiste elemente predlaganega sistema volitev, ki so nujno potrebni kot osnova za to, da se lahko v skupščini zastopnikov enakopravno izrazijo interesi članov družbe. Vsa ostala vprašanja prepušča v urejanje vsaki posamični družbi za vzajemno zavarovanje.
Skupščina zastopnikov bo sprejela statut in pravilnik, ki bosta začela veljati, ko bo nanju podala soglasje Agencija za zavarovalni nadzor, ali v primeru družbe za vzajemno zavarovanje, ki bo izvajala dopolnilno zdravstveno zavarovanje Agencija za zavarovalni nadzor po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravje.
Obrazložitev k 15. členu
Določbe 54. člena veljavnega ZZavar veljajo tako za sklic skupščine in odločanje na skupščini vseh članov kakor tudi za sklic skupščine in odločanje na skupščini zastopnikov. Glede na to, da je predlagana ureditev sklica skupščine zastopnikov v posebnem členu (54. a člen), je treba 54. člen veljavnega ZZavar spremeniti tako, da bo jasno, da velja samo za skupščino vseh članov.
V predlogu člena se prag za manjšinski sklic skupščine članov določi na 5 odstotkov, kar je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Takšen prag je primeren, saj je v predlogu zakona skupščina članov mogoča samo pri družbah za vzajemno zavarovanje, ki nimajo več kakor 1.500 članov.
Za pojem pooblaščenec na skupščini članov se v ZZavar kot sopomenka uporablja pojem zastopnik. To navedeno je nejasno, saj lahko o pooblaščencih govorimo zgolj pri skupščini, ki je organizirana kot skupščina članov (prvi odstavek 53. člena ZZavar), medtem ko lahko o zastopnikih govorimo zgolj takrat, ko je skupščina organizirana kot skupščina zastopnikov (53. člen ZZavar). Zato je treba ustrezno spremeniti nekatere odstavke 54. člena ZZavar na način, da ne bo več nejasnosti. Pri tem gre za spremembe oziroma dopolnitve, ki ne posegajo v vsebino, pač pa je njihov edini namen zagotovitev večje jasnosti.
Obrazložitev k 16. členu
Nekatera vprašanja glede sklica skupščine in odločanja na skupščini zastopnikov so posebej urejena v predlogu novega 54. a člena ZZavar.
Predlog prvega odstavka določa, da se za skupščino zastopnikov smiselno uporablja 54. člen ZZavar, ki velja za skupščino članov.
Predlog drugega odstavka, ki ureja sklic skupščine zastopnikov na zahtevo manjšine, širi možnost sklica skupščine še na tretjino zastopnikov članov in pri družbi za vzajemno zavarovanje z več kakor 50 000 člani določi 1,5-odstotni prag za manjšinski sklic skupščine. Ta 1,5-odstotni prag za sklic skupščine družbe za vzajemno zavarovanje je povzet iz sedaj veljavnega 54. člena ZZavar.
V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZZavar, ki se uporablja za skupščino zastopnikov na podlagi prvega odstavka 54. a člena, se za skupščino zastopnikov smiselno uporablja določba 297. člena ZGD ki ureja sklicni rok in udeležbo. Drugi odstavek 297. člena ZGD daje možnost statutu, da pogojuje udeležbo na skupščini ali uresničevanje glasovalne pravice na skupščini s tem, da se delničarji prijavijo pred skupščino. Veljavni prvi odstavek 54. člena ZZavar napotuje na smiselno uporabo tudi te določbe ZGD. Glede na to, da je pri skupščini zastopnikov vedno znano število zastopnikov (45), kakor tudi njihova imena in naslovi, je v členu predlagano, da se za skupščino zastopnikov ne uporablja določba drugega odstavka 297. člena ZGD glede možnosti, da se v statutu določi obvezna prijava udeležbe, kot pogoja za udeležbo ali za uresničevanje glasovalne pravice na skupščini zastopnikov. Glede na majhno število zastopnikov je predlagana tudi izključitev četrtega odstavka 297. člena ZGD glede glasovanja z elektronskimi sredstvi brez fizične navzočnosti.
Glede na to, da je upravi družbe za vzajemno zavarovanje znano število zastopnikov kakor tudi njihova imena in naslovi, je v četrtem odstavku 54. a člena predlagano, da so zastopniki pisno obveščeni o sklicu skupščine. S tem bo omogočeno, da se zastopniki seznanijo s sklicem skupščine, dnevnim redom, predlaganimi sklepi, obrazložitvijo in vsem pisnim gradivom, kar je primerno glede na majhno število zastopnikov.
Glede na to, da je v drugem odstavku predlagana možnost sklica skupščine zastopnikov na zahtevo 5 oziroma 1,5 odstotka članov oziroma ene tretjine zastopnikov, je primerno, da se jim omogoči tudi pravica dajanja predlogov skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predlogov sklepov k točkam dnevnega reda in volilnih predlogov, kar je predlagano v petem odstavku tega člena.
Šesti odstavek 54. a člena ZZavar odpravlja nejasnosti glede tega, ali lahko zastopnik članov, ki se ne udeleži skupščine zastopnikov, za glasovanje in s tem odločanje pooblasti drugega zastopnika članov ali koga drugega.
Obrazložitev k 17. členu
V nov 54.b člen je preslikan sedaj veljavni 54.a člen ZZavar, ki ureja pooblastila za glasovanje na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov. Sprememba je potrebna, ker je v predlogu zakona predviden nov 54.a člen, ki ureja sklic skupščine zastopnikov.
Obrazložitev k 18. členu
V praksi se je izkazalo, da je določba 7. točke prvega odstavka 83. člena ZZavar neustrezna, saj omogoča različne razlage in dopušča neenotno ravnanje zavarovalnic, hkrati pa ne omogoča učinkovitega pravnega varstva strank. Na podlagi te določbe bi morali zavarovanci, ki sklenejo življenjsko zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, dobiti popolno informacijo o stroških, vendar pa iz jezikovne razlage izhaja, da mora zavarovalnica razkriti samo stroške, ko so upoštevani v zavarovalni premiji. Izkazalo se je, da zavarovalnice ob sklenitvi zavarovanja obveščajo zavarovance samo o višini premije, ki je osnova za določitev obveznosti zavarovalnice, in o stroških, ki so vezani na premijo, ne pa tudi o stroških, ki so vezani na upravljanje sklada, in o stroških, ki so vezani na vrednost sklada. Stroški, ki jih zavarovalnice na podlagi sedanjih zahtev ZZavar ne razkrivajo (na primer: stroški vodenja računa, upravljavski stroški, transakcijski stroški, stroški skrbniških storitev, svetovalne provizije, stroški plačilnega prometa, stroški posebnega denarnega računa in drugi), znižujejo obveznost zavarovalnice. Ti stroški, ki jih zavarovalnice običajno prikazujejo kot strošek upravljanja skladov, se obračunajo tako, da zavarovalnica za upravljanje s skladom znižuje število enot, ki jih je posameznik kupil, ali tako, da stroške upravljanja zaračunajo v breme sklada in s tem znižuje donosnost sklada. Glede na to, da so ta zavarovanja v veliki meri vezana na točke vzajemnih investicijskih skladov, za katere je natančno predpisano razkritje vseh stroškov kakor tudi metodologija obračuna in obveznost objave celotnih stroškov, bi moralo podobno veljati tudi za zavarovanja, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje.
Poleg tega se je v praksi tudi izkazalo, da zavarovalnice ločujejo med življenjskimi zavarovanji, ki so vezana na enote investicijskih skladov oziroma enote kritnega sklada, in pogodbami, kjer so obveznosti vezane na spremembo indeksa vrednostnih papirjev oziroma drugo referenčno vrednost. Na podlagi takšne razlage so zavarovalnice trdile, da za zavarovanja vezana na spremembo indeksa vrednostnih papirjev določila, 7. točke prvega odstavka 83. člena ZZavar ne veljajo.
Skupni imenovalec vseh stroškov je zniževanje prihodnje vrednosti zavarovanja. Zato je v predlaganem členu navedeno, da morajo biti zavarovanci seznanjeni z vsemi stroški in dodatno kot obvezno ravnanje opredeljen stroškovni učinek. Zavarovanci morajo biti ob sklenitvi zavarovanja iz zavarovalne vrste iz 21. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar seznanjeni z vsemi stroških in ne samo s stroški, ki so vezani na premijo.
Zavarovalnice bodo na podlagi sprememb v 83. členu ZZavar morale razkriti vse stroške, ki jih lahko zaračunajo, in zavarovancu predstaviti posredni stroškovni učinek. Vsi posredni ali neposredni stroški oziroma posredni ali neposredni stroškovni učinki so tudi stroški oziroma stroškovni učinki povezani z morebitnim menjavanjem investicijskih skladov, indeksov vrednostnih papirjev, drugih referenčnih vrednosti ali kritnih skladov, s katerimi so povezana upravičenja zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev po zavarovalni pogodbi v času trajanja zavarovanja, in tudi stroški oziroma stroškovni učinki, povezani z morebitnim menjavanjem vrednosti (npr. nakupna vrednost ob začetku zavarovanja in prodajna vrednost ob poteku zavarovanja, nominalna vrednost ob začetku zavarovanja in tržna vrednost ob vplačilu prve premije…) investicijskih skladov, indeksov vrednostnih papirjev, drugih referenčnih vrednosti ali kritnih skladov, s katerimi so povezana upravičenja zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev po zavarovalni pogodbi v času trajanja zavarovanja. Zavarovalnica na podlagi omenjenega razkritja ne sme obračunati nobenih drugih stroškov razen stroškov, ki so razkriti v zavarovalni pogodbi.
V primeru, da Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da razkritja v zavarovalni pogodbi ne nudijo zavarovancem ustreznih informacij o zavarovalni pogodbi, lahko sprejme podzakonske predpise s katerimi podrobneje predpiše način razkritij.
Obrazložitev k 19. členu
V drugem odstavku 97. člena se omogoči neposredni dostop na trg Republike Slovenije tuji zavarovalnici, ki trži zavarovalne posle zavarovanj vozil, pomorskih in transportnih zavarovanj ali zavarovanj zrakoplovov oziroma drugih letalskih naprav, če so zahteve glede poslovanja zavarovalnic v državi sedeža vsaj enake kakor v EU. Kljub tej določbi tuja zavarovalnica ne more neposredno opravljati zavarovalnih poslov zavarovanja potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče in zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kakor so urejena v zakonu, ki ureja področje obveznih zavarovanj v prometu. Sprememba je potrebna zaradi pridržkov, ki jih je Republika Slovenija uveljavila v pristopnem procesu k OECD.
Sprememba 4. točke tretjega odstavka 97. člena ZZavar je potrebna zaradi uskladitve z zavarovalniškimi direktivami, ki ne dovoljujejo nalaganja presežka lastnih sredstev podružnice tuje zavarovalnice izven območja držav članic.
Obrazložitev k 20. členu
Sprememba je potrebna zaradi popravka doslej napačnega sklicevanja.
Obrazložitev k 21. členu
Predlog člena določa, da si morajo nadzorni organi v največji možni meri prizadevati k poenotenju nadzorniških praks ter v ta namen tudi k primerljivosti metodološkega pristopa pri nadzoru upravljanja s tveganji ter k čim boljši medsebojni izmenjavi informacij. Člen izpolnjuje sklep Vlade Republike Slovenije z dne 8. 4. 2010.
Obrazložitev k 22. členu
Predlog člena upošteva spremenjena poimenovanja, ki so posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Besedi Evropska skupnost sta nadomeščeni z besedama Evropska unija.
Obrazložitev k 23. členu
V predlaganem členu se razširi možnost, da lahko Vlada Republike Slovenije, na podlagi objave spremembe zneska iz 40(2) člena pozavarovalne Direktive 2005/68/ES v Uradnem Listu Republike Slovenije objavi spremenjeni znesek zajamčenega kapitala v četrtem odstavku 112. člena ZZavar.
Obrazložitev k 24. členu
Sprememba upošteva predlagani 3. a člen ZZavar, ki jasneje opredeli državo članico, tujo državo in osebe po državni pripadnosti.
.
Obrazložitev k 25. členu
Sprememba v prvem odstavku 123. člena ZZavar upošteva predlagani 3. a člen ZZavar, ki jasneje opredeli državo članico, tujo državo in osebe po državni pripadnosti.
Drugi odstavek se uskladi z določbo prvega odstavka 123. člena ZZavar, saj dosedanja ureditev ni bila pravilna. Ker prvi odstavek dovoljuje naložbe kritnega premoženja na celotnem območju držav članic in držav članic OECD, veljajo odstopanja iz drugega odstavka za območja držav, ki niso države članice ali države članice OECD.
Obrazložitev k 26. členu
Predlog člena upošteva spremenjena poimenovanja, ki so posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Besedi Evropska skupnost sta nadomeščeni z besedama Evropska unija.
Obrazložitev k 27. členu
Predlog člena uvaja nekatere novosti glede na sedaj veljavni 154. člen ZZavar. Bistvena sprememba je predlagana določba, da se lahko osebni podatki v zbirkah podatkov obdelujejo samo za namene sklepanja zavarovanj in likvidacije škode. Obseg obdelave osebnih podatkov v posameznem primeru mora biti sorazmeren vrsti zavarovanja in škodnega dogodka. Zavarovalnica sme obdelovati le tiste podatke, ki jih zares potrebuje pri določeni vrsti zavarovanja ali škodnega dogodka.
V predlaganem členu so tudi nekatere spremembe, ki primerneje določajo nabor podatkov v zbirki podatkov o škodnih dogodkih in zbirki podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. Spremembe so potrebne, da bodo imele zavarovalnice boljše podatke za sklepanje zavarovanj in likvidacije škod.
Predlog člena določa tudi, da velja za osebe, ki so jim bili razkriti podatki, ki so davčna tajnost, obveznost, da morajo s temi podatki ravnati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zakon o davčnem postopku določa ravnanje s podatki, ki se štejejo za davčno tajnost, pridobljeni iz evidenc in registrov davčnih organov. Prejemnik teh podatkov sme te podatke uporabiti samo za namene, za katere so jim bili dani in jih ne sme razkriti tretjim osebam.
Obrazložitev k 28. členu
Predlagani člen ureja pravico in postopek, da Slovensko zavarovalno združenje z namenom ugotavljanja in preprečevanja zavarovalniških zlorab ugotavlja sporne okoliščine posameznih škodnih dogodkov in o tem obvešča zavarovalnice, ki obdelujejo posamezne škodne dogodke. Slovensko zavarovalno združenje bo pri odkrivanju sumljivih vzorcev in povezav med posameznimi škodnimi dogodki uporabljalo podatke, ki so že vzpostavljeni. Predlog zakona omejuje Slovensko zavarovalno združenje pri sporočanju določenih podatkov s tem, da taksativno našteva, katere podatke lahko sporočajo zavarovalnicam, ki obravnavajo odškodninske zahtevke iz škodnih dogodkov. Na predlagani način se bo v bistveni meri zmanjšalo število zavarovalniških zlorab.
Da Slovensko zavarovalno združenje ne bi zlorabljalo pridobljenih podatkov, je v predlogu zakona predvideno petletno vodenje evidence o ugotovljenih spornih okoliščinah od dneva pošiljanja sporočila zavarovalnicam.
Predlog člena ureja tudi odnos med zavarovalnicami, ki obravnavajo odškodninske zahtevke v škodnem dogodku, glede katerega so od Slovenskega zavarovalnega združenja prejele sporočilo o spornih okoliščinah, in si lahko na podlagi te zakonske določbe smejo za namen ugotovitve dejanskih okoliščin in v potrebnem obsegu v postopku likvidacije škode izmenjajo osebne podatke o udeležencih škodnega dogodka.
Zavarovalnica je zavezana, da po končanem postopku ugotavljanja spornih okoliščin podatke izbriše.
Ker se doslej ni vodila uradna statistika zavarovalniških zlorab, je predpisano, da Slovensko zavarovalno združenje vodi potrebno statistiko o navedenih zlorabah.
Obrazložitev k 29. členu
Predlog člena upošteva spremenjena poimenovanja, ki so posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Besedi Evropska skupnost sta nadomeščeni z besedama Evropska unija.
Obrazložitev k 30. členu
Sprememba je potrebna, ker je Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji prenehal veljati. Nadomestil ga je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).
Obrazložitev k 31. – 33. členu
Gre za uskladitev s predlagano spremembo v 200. členu ZZavar in tako z ZFPPIPP.
Obrazložitev k 34. členu
Odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja ni smiseln, če lahko fizična oseba takoj ponovno zaprosi za izdajo novega dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Primeren rok za izdajo novega dovoljenja po odvzetju prejšnjega je pet let.
Obrazložitev k 35. členu
Zavarovalno zastopniška oziroma zavarovalno posredniška družba mora izvesti vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitev prvega odstavka 230. člena ZZavar. Če zavarovalno zastopniška oziroma zavarovalno posredniška družba tega ne izvede oziroma ne prepreči kršitev prvega odstavka 230. člena ZZavar, je to eden izmed razlogov za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti, pri čemer se takšen ukrep ne more nanašati le na zavarovalne zastopnike oziroma posrednike, ki so pri njej zaposleni oziroma z njo v drugem pravnem razmerju, temveč mora takšen ukrep veljati za vse fizične osebe, ki so pri njej zaposlene oziroma z njo v drugem pravnem razmerju (podobno kakor se v prekrškovnem postopku za kršitev prvega odstavka 230. člena ZZavar z globo kaznuje zavarovalni zastopnik (344. člen ZZavar) in tudi druge fizične osebe (347. člen ZZavar)).
Obrazložitev k 36. členu
Sprememba je potrebna zaradi popravka doslej napačnega sklicevanja.
Obrazložitev k 37. členu
Predlagani člen dopolni tretji odstavek 246. člena, ki določa, da je Agencija za zavarovalni nadzor pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna. Dodatno je določeno, da Agencija za zavarovalni nadzor in člani njenih organov pri opravljanju nalog Agencije za zavarovalni nadzor, določenih z ZZavar ali drugim zakonom, niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli drugih organov, pri čemer velja izjema po veljavnem šestem odstavku 246. člena. Ureditev v predlaganem členu je vsebinsko enaka ureditvi v 469. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov.
Obrazložitev k 38. členu
Po dosedanji ureditvi ZZavar člane strokovnega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za finance. Predlagani drugi odstavek določa, da je direktor Agencije za zavarovalni nadzor tudi predsednik strokovnega sveta. Takšna ureditev že velja za guvernerja Banke Slovenije (30. člen Zakona o Banki Slovenije) in direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (475. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov).
Obrazložitev k 39. členu
Gre za uskladitev s spremenjenim 252. členom ZZavar, ki določa, da je direktor Agencije za zavarovalni nadzor tudi predsednik strokovnega sveta.
V drugem odstavku se določa, da so člani in predsednik strokovnega sveta lahko ponovno imenovani, a ne več kot enkrat, torej le za še en mandat.
Obrazložitev k 40. členu
Kazenski zakonik, na katerega se sklicuje četrti odstavek 254. člena ZZavar, ni več veljaven. Predlagani člen spreminja dikcijo obstoječega člena tako, da se pri pogojih za člana oziroma predsednika strokovnega sveta določi pogoj, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ter za določena kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, pri čemer se izpusti sklicevanje na relevantne člene Kazenskega zakonika in omenjena dejanja navede opisno.
Obrazložitev k 41. členu
Sprememba sledi predlagani spremembi v 254. členu ZZavar.
Obrazložitev k 42. členu
Predlog prvega in drugega odstavka določa, da direktorja Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenem javnem natečaju imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije, za dobo petih let z možnostjo imenovanja še za en mandat. Javni natečaj mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnemu direktorju. Sprememba izpolnjuje sklep Vlade Republike Slovenije z dne 8. 4. 2010.
Kazenski zakonik, na katerega se sklicuje 5. alineja tretjega odstavka 259. člena ZZavar, ni več veljaven. Predlagani člen spreminja dikcijo obstoječega člena tako, da se pri pogojih za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor določi pogoj, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ter za določena kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, pri čemer se izpusti sklicevanje na relevantne člene Kazenskega zakonika in omenjena dejanja navede opisno.
Obrazložitev k 43. členu
Sprememba sledi predlagani spremembi v 5. alineji tretjega odstavka 259. člena ZZavar.
Obrazložitev k 44. členu
Predlagani člen predpisuje, da mora Agencija za zavarovalni nadzor ministru za finance, v roku 10 dni po sprejemu, dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K letnemu obračunu in finančnemu načrtu da soglasje Vlada Republike Slovenije. Letni obračun in finančni načrt se štejeta za sprejeta, če Vlada Republike Slovenije v 15 dneh od njune predložitve ministru, pristojnemu za finance, ne odloči drugače. Gre za izpolnitev sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 8. 4. 2010.
Obrazložitev k 45. členu
Predlagani člen ureja odškodninsko odgovornost predsednika in članov senata ter strokovnih delavcev agencije, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah. Omenjene osebe morajo biti zaščitene pred morebitnimi odškodninskimi tožbami v zadevah, o katerih odločajo v skladu z zakonom, razen v primeru, če bi škoda nastala zaradi njihovega naklepnega ravnanja ali zaradi njihove hude malomarnosti. V nasprotnem primeru bi bila zaradi možnosti, da bi bili toženi zaradi sprejetih odločitev, lahko okrnjena njihova svoboda pri odločanju. Seveda pa ima že skladno z 26. členom Ustave RS vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako dejavnost opravlja.
Obrazložitev k 46. členu
Predlagani člen odpravlja sklicevanje v 294. a čenu ZZavar na 39. člen ZGD-1, saj je v zakonu definiran Zakon o gospodarskih družbah kot ZGD in ne ZGD-1.
Obrazložitev k 47. členu
Med kršitve drugih oseb se vključijo tudi kršitve, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža.
Obrazložitev k 48. členu
Za dejansko uresničitev predloga zakona je potrebna sprememba statuta in izvedba volitev v skupščino zastopnikov, kar bo morala izvesti obstoječa skupščina članov. Eno leto je primeren rok za izvedbo teh dejanj. Če tega obstoječe vodstvo družbe za vzajemno zavarovanje ne bo pripravilo in če tega obstoječa skupščina ne bo sprejela, bo šlo za izogibanje zakonskim normam. Zato je predvidena sankcija prisilna likvidacija.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/1993) je za primer, ko se obstoječe družbe in druge organizacijske oblike podjetij in organizacij ne bi uskladile z določbami tega zakona v določenih rokih, prav tako predvidel, da se takšne družbe likvidirajo in izbrišejo iz registra.
Prav tako je tudi Zakon o zavarovalništvu iz leta 2000 (Uradni list RS, št. 13/2000) v prehodnih in končnih določbah določil, da lahko Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek prisilne likvidacije, če obstoječe zavarovalnice v določenem roku ne uskladijo poslovanja z določbami ZZavar 2000.
Obrazložitev k 49. in 50. členu
Gre za prehodni določbi, ki določata, kdaj začne direktor Agencije za zavarovalni nadzor opravljati tudi funkcijo predsednika strokovnega sveta.
Obrazložitev k 51. členu
Gre za prehodno določbo, ki nalaga Agenciji za zavarovalni nadzor, da v šestih mesecih po uveljavitvi predloga zakona izda podzakonski akt, v katerem podrobnejše predpiše vsebino določb zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka 83. člena zakona.
Obrazložitev k 52. členu
Gre za prehodno določbo, ki zavezuje zavarovalnice, da pričnejo sklepati zavarovalne pogodbe, ki so skladne s spremenjenim 83. členom ZZavar ter na njegovi podlagi izdanim podzakonskim aktom najpozneje v treh mesecih od uveljavitve podzakonskega akta Agencije za zavarovalni nadzor.
Obrazložitev k 53. členu
Gre za prehodno določbo, ki nalaga Agenciji za zavarovalni nadzor, da v šestih mesecih po uveljavitvi predloga zakona izda pravilnik, ki določi vrste zahtevanih podatkov, dokumentov in dolžine rokov za sporočanje podatkov, potrebnih za ugotavljanje enakosti zahtev glede poslovanja zavarovalnic v tuji državi, z zahtevami v EU.
Prehodna določba ureja tudi status tuje zavarovalnice, ki ob uveljavitvi predloga zakona na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle neposredno in še ni pridobila odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, da so zahteve glede poslovanja zavarovalnic v državi sedeža vsaj enake kakor v EU in se nadzorni organ tuje zavarovalnice s sporazumom o sodelovanju še ni zavezal na primeren način sodelovati z Agencijo za zavarovalni nadzor.
Obrazložitev k 54. členu
Določba opredeljuje začetek veljavnosti zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:
Opravljanje zavarovalnih poslov
3. člen
(1) Zavarovalne posle lahko opravlja:
1. zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
2. podružnica tuje zavarovalnice, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
3. zavarovalnica države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka smejo zavarovalne posle opravljati samo v zavarovalnih vrstah, za katere so pridobile dovoljenje pristojnega organa.
Uporaba zakona za zavarovalnice držav članic
6. člen
(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež na območju držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnice držav članic), če:
1. v Republiki Sloveniji ustanovijo podružnico, ali
2. če v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropskih skupnosti sklepajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: neposredno opravljanje zavarovalnih poslov).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za pozavarovanje ta zakon uporablja za družbe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zavarovalne posle pozavarovanj prek podružnice ali neposredno.
(3) Šteje se, da zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji:
1. v primeru premoženjskih zavarovanj:
- pri zavarovanju nevarnosti v zvezi z zemljišči in stavbami ter v zvezi s premičnimi stvarmi v teh stavbah, ki so zavarovane z isto zavarovalno pogodbo, če se nepremičnine nahajajo na območju Republike Slovenije;
- pri zavarovanju prometnih sredstev, če so ta prometna sredstva registrirana na območju Republike Slovenije;
- pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami kadar zavarovalna pogodba velja največ štiri mesece, če je bilo na območju Republike Slovenije opravljeno pravno dejanje, ki je privedlo do sklenitve zavarovalne pogodbe;
2. v primeru drugih premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz 1. točke tega odstavka, in v primeru življenjskih zavarovanj:
- kadar je sklenitelj zavarovanja fizična oseba, če ima ta oseba bivališče na območju Republike Slovenije;
- kadar je sklenitelj zavarovanja pravna oseba, če se premoženje te osebe, na katerega se nanaša zavarovanje, nahaja na območju Republike Slovenije.
(4) Oseba države članice po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, oziroma fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice.
Uporaba zakona za tuje zavarovalnice
7. člen
(1) Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež v tuji državi, če sklepajo zavarovalne pogodbe v Republiki Sloveniji ali če na kakršenkoli način reklamirajo svoje storitve v Republiki Sloveniji.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena v Republiki Sloveniji, tudi če je sklenitelj zavarovanja fizična oseba, ki ima bivališče na območju Republike Slovenije, kadar je bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem poklicnega posrednika ali svetovalca, in sicer ne glede na vrsto takšnega posredovanja.
(3) Za tujo državo iz prvega odstavka tega člena se šteje območje države, ki ni država članica.
(4) Tuja oseba po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju tuje države, oziroma fizična oseba, ki ima bivališče na območju tuje države.
(5) Posebne določbe tega zakona o zavarovalnicah s sedežem v Švicarskih konfederacijah (v nadaljnjem besedilu: švicarske zavarovalnice) in podružnicah teh zavarovalnic veljajo samo za premoženjska zavarovanja.
Kratice drugih zakonov in predpisov EU ter opredelitev pojmov
17.a člen
(1) V tem podpoglavju so uporabljene te kratice drugih zakonov:
1. ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08 in 109/08),
2. ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),
3. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 - odločba US, 28/06, 92/07, 109/07 - popr. in 65/08),
4. ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07),
5. ZTFI je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07,100/07 – popr. in 69/08).
(2) V tem podpoglavju so za predpise EU uporabljeni ti skrajšani naslovi:
1. Direktiva 85/611/EGS je Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, str. 3), nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter Direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24. 3. 2005, str. 3);
2. Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1).
(3) Pojmi, uporabljeni v tem podpoglavju, imajo enak pomen kot pojmi, uporabljeni v:
- banka - v prvem in četrtem odstavku 13. člena ZBan-1,
- finančna družba - v petem odstavku 15. člena ZBan-1,
- investicijsko podjetje - v prvem odstavku 14. člena ZBan-1,
- kreditna institucija - v tretjem odstavku 13. člena ZBan-1,
- nadrejena oseba in podrejena družba - v 25. členu ZBan-1,
- tretja država - v drugem odstavku 18. člena ZBan-1.
(4) Pojem »družba za upravljanje«, uporabljen v tem podpoglavju, ima enak pomen kot pojem, uporabljen v 6. točki 2. člena ZFK.
(5) Pojma, uporabljena v tem podpoglavju, imata enak pomen kot pojma, uporabljena v ZTFI:
- investicijske storitve in posli v prvem odstavku 8. člena ZTFI,
- kolektivni naložbeni podjem v prvem odstavku 26. člena ZTFI.
Uprava zavarovalne delniške družbe
22. člen
(1) Uprava zavarovalne delniške družbe mora imeti najmanj dva člana, ki zavarovalno delniško družbo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave zavarovalne delniške družbe oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalne delniške družbe za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovalnice.
(2) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo biti v zavarovalni delniški družbi v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4) Uprava mora voditi posle zavarovalne delniške družbe v Republiki Sloveniji.
(5) Razveljavljen.
Pogoji za člana uprave zavarovalne delniške družbe
24. člen
(1) Član uprave zavarovalne delniške družbe je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 60/99 – odločba US in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.
(2) Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalne delniške družbe, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
Odvzem dovoljenja
28. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 26. in 27. člena tega zakona,
3. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona.
(2) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad zavarovalno delniško družbo začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, lahko Agencija za zavarovalni nadzor oba postopka združi.
(3) Če je bilo članu uprave pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave ali mu je dovoljenje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je nadzorni svet zavarovalne delniške družbe dolžan nemudoma razrešiti člana oziroma člane uprave ter imenovati novega oziroma nove.
Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje
42. člen
(1) Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje je vezano na obstoj zavarovalne pogodbe z družbo.
(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko, če je tako izrecno določeno v statutu, sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec.
Organi družbe
50. člen
Organi družbe za vzajemno zavarovanje so uprava, nadzorni svet in skupščina.
Nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje
52. člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje mora imeti najmanj tričlanski nadzorni svet. Statut lahko določa, da ima nadzorni svet več kot tri člane, vendar največ dvajset članov.
(2) Za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo nadzorni svet delniške družbe, razen določb ZGD, ki urejajo obveznost izvolitve nadzornega sveta ter število članov nadzornega sveta ter določb, ki urejajo udeležbo članov nadzornega sveta na dobičku, ter določbe 29. do 31. člena tega zakona.
Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje
53. člen
(1) Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa drugače.
(2) Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami biti člani (skupščina zastopnikov). Če statut določa, da je skupščina družbe za vzajemno zavarovanje organizirana kot skupščina zastopnikov, mora določiti tudi sestavo skupščine ter pogoje in način predlaganja elektorjev, ki volijo zastopnike članov v skupščino. Statut in pravilnik, ki urejata način in postopek volitev v skupščino, stopita v veljavo, ko da nanju soglasje minister, pristojen za zdravje.
(3) Sestava in izvolitev skupščine zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, mora odražati sestavo njenih zavarovancev dopolnilnega zavarovanja glede na razporeditev v starostne razrede iz sedmega odstavka 62.e člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zaposleni družbe za vzajemno zavarovanje ne morejo biti člani skupščine zastopnikov.
(4) Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem poslov lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava, ali če to v primeru, ko to dopuščajo določbe ZGD, ki urejajo pristojnosti nadzornega sveta, to zahteva nadzorni svet.
(5) (5) Kadar določbe ZGD, ki se uporabljajo za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona, določajo manjšinske pravice delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen delež osnovnega kapitala, mora statut določati ustrezno število (manjšino) članov skupščine.
Sklic skupščine in odločanje
54. člen
(1) Za sklic skupščine, udeležbo na skupščini, zapisnik skupščine in pravico članov do obveščenosti se smiselno uporabljajo določbe ZGD o skupščini delniške družbe, ki urejajo možnosti članov uprave, da se udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji, o pristojnosti skupščine, o sklicu skupščine, o vsebini in objavi sklica, o sklicnem roku in udeležbi, o zagotovitvi informacij, o dopolnitvi dnevnega reda, o predlogih delničarjev, o volilnih predlogih delničarjev, o zapisniku skupščine, o delničarjevi pravici do obveščenosti in o sodni odločbi glede pravice do obveščenosti.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je treba skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima več kot 50.000 članov sklicati, če to pisno zahteva najmanj 1,5 odstotka članov družbe za vzajemno zavarovanje. Zahtevo članov za sklic skupščine, ki mora vsebovati predlog dnevnega reda in predlog sklepov ter obrazložitev posameznih točk dnevnega reda se pošlje upravi družbe. Uprava družbe za vzajemno zavarovanje mora skupščino sklicati v roku 15 dni od prejema zahteve članov za sklic skupščine. Tako sklicana skupščina ne sme biti kasneje kot 30. dan od dneva objave sklica skupščine. Skupščina, sklicana na podlagi zahteve članov, lahko odloča le v okviru dnevnega reda, podanega v zahtevi za sklic skupščine, k temu dnevnemu redu pa lahko uprava predlaga dopolnitve.
(3) Če uprava družbe za vzajemno zavarovanje ne skliče skupščine po prejemu zahteve članov za sklic skupščine v roku iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče člane oziroma njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine.
(4) Na skupščini se sestavi seznam prisotnih članov skupščine in njihovih zastopnikov, ki vsebuje njihovo ime in prebivališče. Seznam, ki ga podpiše predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.
(5) Za sprejem sklepa skupščine je potrebna večina oddanih glasov (navadna večina), če zakon ali statut ne določata višje večine. Za volitve lahko statut določi drugačne zahteve.
(6) Če za člane glasovalno pravico uresničuje pooblaščena oseba, morajo biti vsa pooblastila predložena družbi za vzajemno zavarovanje, najpozneje sedem dni pred skupščino. Pooblastila ostanejo shranjena pri družbi za vzajemno zavarovanje.
(7) Član skupščine ne more niti v svojem imenu niti kot pooblaščenec oziroma zastopnik drugega člana sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti določene obveznosti ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu.
(8) Predsednika skupščine izvoli skupščina za vsako skupščino posebej. Predlog za predsednika skupščine poda uprava družbe za vzajemno zavarovanje ali najmanj tretjina na seji skupščine prisotnih oziroma zastopanih članov.
Pooblastila
54.a člen
(1) Fizične osebe, ki so poslovno sposobne in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), ki nameravajo na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, uresničevati glasovalno pravico na podlagi zbranih pooblastil, morajo biti pisno pooblaščene. Pooblaščenci zbirajo pooblastila za vsako skupščino posebej.
(2) Pooblastilo mora vsebovati ime in priimek člana, številko zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo, ime, priimek in EMŠO oziroma naziv in matično številko pooblaščenca, predloge sklepov, predlog pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, poziv članu družbe za vzajemno zavarovanje, naj da navodila za uresničevanje glasovalne pravice in opozorilo, da lahko član družbe za vzajemno zavarovanje pooblastilo kadarkoli do glasovanja na skupščini prekliče.
(3) Člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno zavarovanje in od nje odvisne oziroma obvladujoče družbe, ne smejo zbirati pooblastil, biti vključeni v postopek organiziranega zbiranja pooblastil ali nastopati kot pooblaščenci za uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, razen če glasujejo po pooblastilu oseb iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, če so ti člani družbe za vzajemno zavarovanje.
(4) Pooblaščenec mora v pisni obliki kot prilogo pooblastilu članu družbe za vzajemno zavarovanje razkriti vse okoliščine, ki so lahko pomembne za člana pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa člana (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).
(5) Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je pooblaščenec:
- povezana oseba po tem zakonu;
- v pogodbenem odnosu z družbo za vzajemno zavarovanje;
- od družbe za vzajemno zavarovanje prejel donacijo.
(6) Pooblaščenci, ki so se odločili, da bodo organizirano zbirali pooblastila, morajo o zbiranju pooblastil najkasneje 21 dni pred zasedanjem skupščine obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje. Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot desetim članom družbe za vzajemno zavarovanje. Obvestilo mora vsebovati kontaktne podatke pooblaščenca, predloge pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov in razkritje okoliščin o morebitnem nasprotju interesov iz četrtega odstavka tega člena. Družba za vzajemno zavarovanje mora obvestila najkasneje 18 dni pred zasedanjem skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(7) Pooblaščenec, ki je zbral več kot deset pooblastil, mora o številu zbranih pooblastil obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje najkasneje sedem dni pred dnem zasedanja skupščine. Obvestilo mora vsebovati tudi navodila članov za glasovanje pooblaščenca in njihovo število.
(8) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora družba za vzajemno zavarovanje najkasneje pet dni pred dnem zasedanja skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(9) Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbami tega člena, so nična.
Zavarovalna pogodba in splošni zavarovalni pogoji
83. člen
(1) Če zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji, mora zavarovalna pogodba obsegati zlasti določbe o:
1. dogodkih, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice opraviti izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe, in primerih, v katerih je zaradi posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena;
2. načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice;
3. določitvi in plačilu premije in o pravnih posledicah, če premija ni plačana;
4. trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer zlasti:
- če in na kakšen način se trajanje molče podaljša,
- če, na kakšen način in v katerem časovnem trenutku je zavarovalno pogodbo mogoče odpovedati oziroma sicer v celoti oziroma delno razvezati, in kakšne so obveznosti zavarovalnice v takšnih primerih. V primeru življenjskih zavarovanj rok za odpoved pogodbe ne sme biti krajši od štirinajstih in ne daljši od tridesetih dni od dneva sklenitve zavarovalne pogodbe;
5. izgubi zahtevkov iz zavarovalne pogodbe v primeru zamude rokov;
6. v primeru življenjskih zavarovanj tudi o pogojih in obsegu izplačil akontacij in posojil na zavarovalno polico, o pogojih, pod katerimi je zavarovalec udeležen na dobičku zavarovalnice, in merilih za izračun te udeležbe, ter o pogojih in načinu izračuna odkupne vrednosti ter kapitalizacije;
7. v primeru življenjskih zavarovanj, vezanih na enote investicijskih skladov oziroma enote kritnega sklada, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona), tudi o znesku premije, ki je osnova za določitev obveznosti zavarovalnice do zavarovanca, oziroma višini vseh stroškov, ki so upoštevani v plačani premiji;
8. v primeru zdravstvenih zavarovanj, pri katerih se oblikujejo rezervacije za starost oziroma matematične rezervacije, tudi o pogojih in načinu izračunavanja teh rezervacij in s tem povezanih sprememb premije zaradi staranja zavarovanca, o pravicah, ki izhajajo iz že oblikovanih rezervacij za starost oziroma matematičnih rezervacij v primeru prenehanja zavarovanja oziroma v primeru menjave zavarovanja v okviru istega zavarovatelja ali v primeru menjave zavarovatelja ter o vplivih drugih dejavnikov na spreminjanje premije.
(2) V primeru družbe za vzajemno zavarovanje so obvezne določbe iz prejšnjega odstavka lahko namesto v zavarovalni pogodbi vsebovane v statutu.
(3) Določbe zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena lahko v škodo zavarovalca odstopajo od splošnih zavarovalnih pogojev samo:
1. če so za to podani razlogi, ki so utemeljeni glede na predmet zavarovanja, in
2. če je zavarovalec na takšno odstopanje izrecno pisno pristal.
(4) V primeru zavarovanja stroškov postopka iz 17. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona zavarovalna pogodba ne sme določati, da zavarovalnica krije samo stroške pravnega zastopanja po odvetniku oziroma drugi osebi, ki jo imenuje zavarovalnica.
(5) Zavarovalna pogodba ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami drugih zakonov, ki urejajo zavarovalno pogodbo oziroma posamezne vrste zavarovalnih pogodb.
(6) Zavarovalnice vse ponudnike oziroma potencialne zavarovance, ki želijo dostopiti do zavarovalnih storitev, obravnavajo enako, vendar v postopku selekcije in ocene nevarnosti ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke oziroma le naslednje zavarovančeve osebne okoliščine in značilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliščine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nosečnosti.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko zavarovalnice v postopku selekcije in ocene nevarnosti pri sklepanju zavarovanj ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin v zvezi z zavarovanji iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj in zavarovalne vrste nezgodno zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, upoštevajo osebno okoliščino spola, kadar jo na podlagi ustreznih in točnih aktuarskih in statističnih podatkov uporabljajo kot odločilni faktor pri oceni tveganja. Statistični urad Republike Slovenije zagotavlja redno zbiranje, objavljanje in posodabljanje točnih podatkov, pomembnih za uporabo spola kot odločilnega aktuarskega faktorja.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
Opravljanje zavarovalnih poslov tuje zavarovalnice
97. člen
(1) Tuja zavarovalnica lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja zavarovalne posle samo preko podružnice.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko tuja zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj, na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle prek podružnice ali neposredno samo, če so zahteve glede poslovanja zavarovalnic v državi sedeža vsaj enake kot v EU.
(3) Podružnica tuje zavarovalnice mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. posle podružnice morata voditi dve poslovodji, za kateri se smiselno uporabljajo določbe 22. do 26. člena in 28. člena tega zakona;
2. podružnica mora biti ustrezno kadrovsko in tehnično usposobljena za opravljanje zavarovalnih poslov;
3. podružnica mora razpolagati z ustreznim lastnim kapitalom; za lastni kapital podružnice se smiselno uporabljajo določbe 110. oziroma 111. člena tega zakona;
4. podružnica mora na ozemlju Republike Slovenije razpolagati z ustreznim premoženjem najmanj v višini ene polovice zajamčenega kapitala, kot je predpisan v 112. členu tega zakona, ter deponirati denarni znesek kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, sklenjenih na območju Republike Slovenije, oziroma, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji v višini ene četrtine zajamčenega kapitala podružnice (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit). Presežek lastnih sredstev podružnice nad zahtevanim minimalnim kapitalom oziroma zajamčenim kapitalom, glede na to, kateri je višji, mora biti naložen na območju države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD.
(4) Za podružnico tuje zavarovalnice veljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1. 83. do 86. člen,
2. 227. člen,
3. določbe zakonov iz šestega in sedmega odstavka 2. člena tega zakona,
4. določbe 5., 7. in 8. poglavja.
(5) Za nadzor nad tujo zavarovalnico in podružnico, ki jo je ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.
Posebne določbe za podružnico švicarske zavarovalnice
99. člen
(1) Za podružnico švicarske zavarovalnice na območju Republike Slovenije se ne uporabljajo naslednje določbe tega zakona:
־ 7. točka 68. člena v zvezi s četrtim odstavkom 98. člena tega zakona,
־ 3. in 4. točka drugega odstavka 97. člena tega zakona,
־ 2. točka petega odstavka 98. člena tega zakona.
(2) Pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za ustanovitev podružnice švicarske zavarovalnice mora Agencija za zavarovalni nadzor obvestiti pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprositi za mnenje. Če pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije v roku treh mesecev od prejema zaprosila ne odgovori, se šteje, da ustanovitvi podružnice ne nasprotuje.
(3) Pred odločitvijo o odvzemu dovoljenja za ustanovitev podružnice švicarske zavarovalnice mora Agencija za zavarovalni nadzor obvestiti pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprositi za mnenje. Če Agencija za zavarovalni nadzor pred pridobitvijo mnenja iz prejšnjega stavka podružnici švicarske zavarovalnice izreče prepoved sklepanja zavarovalnih pogodb, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ Švicarske konfederacije.
4. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI
EVROPSKIH SKUPNOSTI
Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov
100. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor in organi, ki so pristojni za nadzor drugih finančnih organizacij, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede zavarovalnice oziroma druge finančne organizacije, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad finančno organizacijo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi morajo drug drugega na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.
(4) Nadzorni organi morajo vse podatke, ki jih pridobijo na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena oziroma na podlagi izmenjave podatkov z nadzornimi organi držav članic oziroma tujih držav, varovati kot zaupne in jih smejo uporabiti samo za namene, za katere so bili ti podatki pridobljeni.Zajamčeni kapital
112. člen
(1) Zajamčeni kapital predstavlja eno tretjino minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zajamčeni kapital zavarovalnice, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj, ne sme biti nikoli nižji od:
1. zneska 2,000.000 eurov,
2. zneska 3,000.000 eurov, če ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov za vse ali nekatere zavarovalne vrste iz 10. do 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital ne sme biti nikoli nižji od zneska 3,000.000 eurov, če ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital pozavarovalnice ne sme biti nikoli nižji od zneska 3,000.000 eurov.
(5) Ko Evropska komisija v Uradnem listu Evropske skupnosti objavi spremembo zneska iz člena 1(4) Direktive 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. marca 2002 o spremembi Direktive Sveta 73/239/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja (UL L št. 77 z dne 20. marca 2002, str. 17) ali zneska iz člena 29 Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L št. 345 z dne 19. decembra 2002, str. 1), Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tako spremenjene zneske zajamčenega kapitala iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
Vrste dovoljenih naložb
121. člen
(1) Kritno premoženje lahko predstavljajo samo naslednje vrste naložb:
1. vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD,
3. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD,
4. delnice in druge lastniške vrednostne papirje s spremenljivim donosom, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD,
5. delnice in druge lastniške vrednostne papirje s spremenljivim donosom, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD, in če so izdane kot vrednostni papir,
6. investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
7. terjatev iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in če višina terjatve ni višja od 60 odstotkov vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način, če je na nepremičnini že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60 odstotkov vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne oziroma zastavnih pravic,
8. terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD, oziroma za izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD,
9. terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
10. terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
11. predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi zavarovalnih polic in posojila zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12. nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica):
- če so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,
- če dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos, in
- če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
- če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
13. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD,
14. gotovino v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
15. terjatve iz naslova povračila davkov,
16. terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov,
17. opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
- se nahajajo v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
- dajejo donos in
- so prosta vseh bremen;
18. terjatve do pozavarovateljev skupaj s pozavarovateljevimi deleži zavarovalno- tehničnih rezervacij.
(2) Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo dovoljene naložbe kritnega premoženja, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
(3) S predpisom, izdanim na podlagi 6. točke 109. člena tega zakona, lahko Agencija za zavarovalni nadzor določi tudi druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritno premoženje in za te naložbe določi tudi omejitve.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne zavarovalnice tej dovoli, da kritno premoženje naloži v druge vrste naložb, kot naložbe, dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi 6. točke 109. člena tega zakona. Veljavnost dovoljenja mora biti omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdal, določi Agencija za zavarovalni nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
(5) Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki imajo dovoljenje pristojnega organa Republike Slovenije oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.
(6) Za organiziran trg po tem zakonu se šteje trg, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.
Lokalizacija kritnega premoženja
123. člen
(1) Zavarovalnica lahko nalaga kritno premoženje na celotnem območju držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter na območju držav članic OECD.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovalnica v zvezi z zavarovanji, ki jih sklepa in krijejo nevarnosti na območju države, ki ni podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, nalaga kritno premoženje tudi na območju te države
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne zavarovalnice, tej dovoli, da kot kritno premoženje uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena.
Sozavarovanje v okviru Evropskih skupnosti in tujih držav
136.a člen
(1) Za namen tega člena je sozavarovanje v okviru Evropskih skupnosti zavarovanje, pri katerem so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) zavarovanje krije nevarnosti iz skupine premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz zavarovalne vrste iz 1., 2., 17. in 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona,
b) zavarovanje krije nevarnost z eno samo pogodbo, ob plačilu celotne premije, za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovateljev, vsak za svoj delež, pri čemer je eden od zavarovateljev vodilni zavarovatelj,
c) zavarovanje krije nevarnost, ki se nahaja znotraj Evropskih skupnosti,
d) vodilni zavarovatelj je zavarovalnica, ki ima sedež na območju države članice Evropskih skupnosti, in je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša kritje nevarnosti,
e) vsaj eden od zavarovateljev je v pogodbi udeležen preko sedeža zavarovalnice ali podružnice, ustanovljene v državi članici Evropskih skupnosti, ki ni država članice vodilnega zavarovatelja,
f) vodilni zavarovatelj v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku sozavarovanja in določi zavarovalne pogoje, vključno s premijo, in izda polico.
(2) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnost v smislu določb prvega odstavka tega člena, oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi države, v kateri je ustanovljen, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajno prakso v tej državi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti škodne rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj, skladno s predpisi države članice, v kateri je ustanovljen.
(4) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnost v smislu določb prvega odstavka tega člena in ima sedež v Republiki Sloveniji, oblikuje naložbe, s katerimi krije obveznosti iz prejšnjega odstavka, v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(5) Sozavarovanje v okviru tujih držav je zavarovanje, kjer so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) zavarovanje krije nevarnosti iz skupine premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz zavarovalne vrste iz 1., 2., 17. in 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona,
b) zavarovanje krije nevarnosti z eno samo pogodbo, ob plačilu celotne premije, za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovateljev, vsak za svoj delež, pri čemer je eden od zavarovateljev vodilni zavarovatelj,
c) pogodba o sozavarovanju se lahko sklene v obliki pozavarovalne pogodbe,
d) zavarovanje krije nevarnosti, ki se nahajajo v tujih državah,
e) vodilni zavarovatelj je zavarovalnica, ki ima sedež na območju države članice Evropskih skupnosti ali na območju tuje države in je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša kritje nevarnosti,
f) vodilni zavarovatelj v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku sozavarovanja in določi zavarovalne pogoje, vključno s premijo, in izda polico.
(6) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnosti v smislu določb šestega odstavka tega člena, oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi države, v kateri je ustanovljen, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajno prakso v tej državi.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti škodne rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj, skladno s predpisi države, v kateri je ustanovljen.
(8) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnosti v smislu določb šestega odstavka tega člena in ima sedež v Republiki Sloveniji, oblikuje naložbe, s katerimi krije obveznosti iz osmega odstavka tega člena, v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(9) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za sozavarovanja, ki se sklepajo v okviru Evropskih skupnosti in tujih držav ter pri katerih niso izpolnjeni pogoji iz prvega oziroma petega odstavka tega člena.
Pridobivanje, vodenje in uporaba zbirk osebnih podatkov
154. člen
(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o zavarovalcih,
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih,
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
(3) V zbirki podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca, davčna številka zavarovalca,
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.
(4) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič,
2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki,
3. vrsta škodnega dogodka,
4. kraj, čas in potek škodnega dogodka,
5. opis škode v škodnem dogodku.
(5) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovane osebe, za katero se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina,
2. prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca,
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca,
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca.
(6) Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo,
2. od drugih oseb (prič škodnih dogodkov),
3. podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja,
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
5. podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov,
6. podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
- podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov,
- podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo,
- podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju.
(8) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.
Objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije v Uradnem listu Evropskih skupnosti
193.c člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico v drugi državi članici, javno objaviti, povzetek odločbe pa mora objaviti tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Povzetek odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije se objavi v slovenskem jeziku.
(2) Povzetek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
- ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije;
- pravo, po katerem bo tekel postopek prisilne likvidacije;
- imena likvidacijskih upraviteljev;
- rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.
Obveščanje znanih upnikov o začetku postopka prisilne likvidacije
193.č člen
(1) O izdaji odločbe o začetku prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico v državi članici, mora likvidacijski upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, takoj obvestiti tudi vse znane upnike zavarovalnice, ki imajo prebivališče oziroma sedež na območju držav članic, in sicer na posebnem obrazcu, na katerem je v vseh uradnih jezikih Evropskih skupnosti naslov: »Vabilo za prijavo terjatev in roki, ki jih je potrebno spoštovati.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti naslednje informacije:
- ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije, in organa, kateremu je potrebno poslati prijavo terjatev;
- rok, v katerem morajo upniki prijaviti svoje terjatve in posledice zamude roka;
- o pravicah in dolžnostih upnikov v postopku prisilne likvidacije, predvsem ali morajo upniki, ki imajo priviligirane terjatve, in upniki, ki imajo terjatve zavarovane s stvarnimi pravicami, prav tako vložiti prijavo;
- o vplivu začetka postopka prisilne likvidacije na zavarovalne pogodbe, še posebej o datumu prenehanja njihove veljavnosti in posledicah na pravice in dolžnosti zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev.
(3) Za obveščanje upnikov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, v delu kjer je urejena osebna vročitev.
Uporaba določil v postopku stečaja na zavarovalnico
193.e člen
V primeru začetka stečajnega postopka nad zavarovalnico, ki ima podružnico v državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 193.a, 193.c, 193.č, 193.d ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 194. člena tega zakona, s tem da sklep o začetku stečajnega postopka v obliki kratkega povzetka v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi stečajno sodišče. Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču.
Uporaba določb za stečajni postopek
200. člen
Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za stečajni postopek nad zavarovalnico uporabljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - v nadaljnjem besedilu: ZPPSL).
Oklic o začetku stečajnega postopka
204. člen
Oklic o začetku stečajnega postopka nad zavarovalnico mora poleg podatkov, ki jih mora obsegati oklic po ZPPSL, obsegati tudi:
1. opozorilo zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev na pravne posledice začetka stečajnega postopka nad zavarovalnico iz 205. oziroma 210. člena tega zakona;
2. ime, priimek in naslov kuratorja, če je bil ta postavljen.
Mnenje Agencije za zavarovalni nadzor
206. člen
(1) Kadar sodišče v zvezi z unovčevanjem stečajne mase po ZPPSL odloča na podlagi predhodnega mnenja upniškega odbora, mora v primeru stečaja zavarovalnice pridobiti tudi mnenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Za mnenje Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe ZPPSL o mnenju upniškega odbora.
Prednostno poplačilo terjatev iz zavarovalnih pogodb
208. člen
(1) Terjatve iz zavarovalnih pogodb se iz stečajne mase izplačajo kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom upnikov iz drugega in tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.
(2) Terjatve iz prejšnjega odstavka se poplačajo po naslednjem vrstnem redu:
1. terjatve iz zavarovanj iz drugega odstavka 211. člena tega zakona v višini zahtevanega kritja v zvezi z zavarovanjem, iz katerega izvira terjatev, in ki jih ni bilo mogoče poplačati iz premoženja kritnega sklada;
2. terjatve iz četrtega odstavka 211. člena tega zakona, ki jih ni bilo mogoče poplačati iz premoženja kritnega sklada;
3. terjatve iz premoženjskih zavarovanj in drugih zavarovanj, v zvezi s katerimi se ne oblikujejo matematične rezervacije, na izplačilo odškodnine za škodne dogodke, ki so nastopili pred začetkom stečaja;
4. terjatve iz premoženjskih zavarovanj in drugih zavarovanj, v zvezi s katerimi se ne oblikujejo matematične rezervacije, na povrnitev dela premije vplačane za obdobje po prenehanju zavarovanja.
Kurator
213. člen
(1) Zaradi zaščite interesov upravičencev iz prvega odstavka 211. člena tega zakona imenuje stečajno sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor s sklepom o začetku stečajnega postopka kuratorja.
(2) Za kuratorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za stečajnega upravitelja in ki ima ustrezna znanja in izkušnje s področja zavarovalništva.
(3) Stečajni upravitelj mora kuratorju omogočiti pregled poslovnih knjig in drugih evidenc ter dokumentacije zavarovalnice, v obsegu, ki je potreben za ugotovitev obsega premoženja kritnega sklada, prijavo terjatev upravičencev ter uresničevanje drugih pooblastil, ki jih ima kurator po tem zakonu.
(4) Kadar ZPPSL določa, da je potrebno pridobiti mnenje oziroma soglasje upniškega odbora, je potrebno v zvezi s premoženjem kritnega sklada pridobiti tudi mnenje oziroma soglasje kuratorja.
(5) Glede nagrade kuratorja ter njegovih pooblastil in dolžnosti se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za stečajnega upravitelja.
Prijava in preizkus terjatev
214. člen
(1) Rok za prijavo terjatev iz prvega odstavka 211. člena tega zakona je tri mesece od objave oklica o začetku stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Kurator mora v imenu in za račun upravičencev prijaviti terjatve iz prvega odstavka 211. člena tega zakona in o prijavi obvestiti upravičence. Upravičenci lahko tudi sami prijavijo svoje terjatve.
(3) Terjatve, ki jih prijavi kurator, veljajo v stečajnem postopku zavarovalnice za ugotovljene in se zanje ne uporabljajo določbe ZPPSL o preizkusu terjatev.
(4) Kadar je terjatev poleg kuratorja prijavil tudi upravičenec, se prijava terjatve upravičenca upošteva in preizkusi samo v delu, v katerem presega terjatev, ki jo je v imenu in za račun tega upravičenca prijavil kurator.
Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja
230. člen
(1) Posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko pri zavarovalnici, zavarovalni zastopniški družbi oziroma zavarovalni posredniški družbi oziroma osebi iz četrtega odstavka 227. člena tega zakona oziroma banki iz petega odstavka 227. člena tega zakona samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(2) Pomožni zavarovalni zastopnik oziroma posrednik je oseba, ki išče potencialne zavarovalce brez posredovanja vsebine zavarovalnega zastopanja in brez podpisovanja kakršnihkoli zavarovalnih dokumentov. Pomožni zavarovalni zastopnik lahko prejme zavarovalno ponudbo, ki je naslovljena na zavarovalnico. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika oziroma posrednika se všteva v dokazovanje pogoja enoletnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov, če je opravljal dela pod mentorstvom osebe, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Oseba iz prejšnjega stavka, pod mentorstvom katere opravlja dela pomožni zavarovalni zastopnik oziroma posrednik, je lahko hkrati mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom oziroma posrednikom.
(3) Odvisni zavarovalni posrednik je oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja v imenu in za račun ene ali več zavarovalnic za različne vrste zavarovanja, ki si med seboj ne konkurirajo, vendar ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje s polno odgovornostjo zavarovalnic za njihovo ponudbo zavarovanja. Oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje za odvisnega zavarovalnega posrednika, ki deluje s polno odgovornostjo zavarovalnice za tiste vrste zavarovanja, ki jih ponuja, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti, in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je uspešno opravila preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja,
2. da ima najmanj enoletne izkušnje s področja zavarovalnih poslov, ki jih je pridobil na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško ali posredniško družbo,
3. da obvlada slovenski jezik,
4. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev.
(5) Zavarovalni posrednik mora vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanja poslov zavarovalnega posredovanja predložiti tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju iz četrtega odstavka 222. člena tega zakona.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če je bil zavarovalni zastopnik oziroma posrednik pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev,
3. če zavarovalni zastopnik ponavljajoče krši določbe tega zakona iz 217. člena tega zakona,
4. če zavarovalni posrednik ponavljajoče krši prepovedi iz 225. člena tega zakona,
5. če je zavarovalni zastopnik oziroma posrednik huje kršil dobre poslovne običaje pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja,
6. če zavarovalni posrednik nima zavarovane poklicne odgovornosti v skladu s četrtim odstavkom 222. člena tega zakona,
7. če zavarovalni posrednik ponavljajoče krši obveznosti iz 221. člena ali iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 222. člena tega zakona.
(7) Za ponavljajočo se kršitev iz 3., 4. in 7. točke prejšnjega odstavka se šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopnik oziroma posrednik kršitev ponovno stori vsaj enkrat v petih letih po storitvi istovrstne kršitve.
(8) Predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko da Združenje zavarovalnih agencij, zavarovalnica, delodajalec ali Slovensko zavarovalno združenje. O odvzetih dovoljenjih Agencija za zavarovalni nadzor obvesti vlagatelja predloga za odvzem dovoljenja in Slovensko zavarovalno združenje.
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja
238. člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba mora pred vpisom ustanovitve v sodni register oziroma pred vpisom ustrezne spremembe dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(2) Za zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja se smiselno uporabljajo določbe 2. do 5. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona. Zahtevi za izdajo dovoljenja mora zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba priložiti tudi dokaze, iz katerih izhaja, da izpolnjuje pogoje, določene v 234. do 237. členu tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba izpolnjuje pogoje, določene v 234. do 237. členu tega zakona.
(4) Pred zavrnitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja mora dati Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalni zastopniški oziroma posredniški družbi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
(5) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za mnenje Agencije za zavarovalni nadzor iz petega odstavka 227. člena tega zakona.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v naslednjih primerih:
- če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
- če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba ali zavarovalni zastopnik ali posrednik, ki dela zanjo, huje krši določbe 217., 218., 221., 222., 223. ali 225. člena tega zakona;
- če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba krši določbo 236. člena tega zakona;
- če zavarovalna posredniška družba nima zavarovane odgovornosti v skladu s 237. členom tega zakona;
- če zavarovalna posredniška družba ponavljajoče krši obveznosti poročanja in obveščanja;
- če zavarovalni zastopniki ali posredniki, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ponavljajoče kršijo določbo prvega odstavka 230. člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo kršitev šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopniki ali posredniki, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja kršitev ponovno storijo vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve;
- če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba ne izpolni odredbe Agencije za zavarovalni nadzor.
(7) Za odvzem dovoljenja po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljata 183. in 184. člen tega zakona.
(8) Za ponavljajočo se kršitev iz pete alineje šestega odstavka tega člena se šteje kršitev, pri kateri zavarovalna posredniška družba kršitev ponovno stori vsaj enkrat v petih letih po storitvi istovrstne kršitve.
(9) Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja preneha veljati:
1. če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba preneha z opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4. z zaključkom redne likvidacije.
(10) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba mora Agencijo za zavarovalni nadzor obvestiti o začetku oziroma prenehanju opravljanja dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(11) Če nastopi razlog iz osmega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
243. člen
Za dovoljenje za ustanovitev podružnice iz prvega odstavka 242. člena tega zakona in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 19. člena, 98. člena in 238. člena tega zakona.
Položaj Agencije za zavarovalni nadzor
246. člen
(1) S tem zakonom se ustanovi Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor je pravna oseba.
(3) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija za zavarovalni nadzor samostojna in neodvisna.
(4) Sedež Agencije za zavarovalni nadzor je v Ljubljani.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor v okviru razpoložljivih sredstev znotraj finančnega načrta tekočega leta sama določi število zaposlenih. Za plače zaposlenih v Agenciji za zavarovalni nadzor velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 58/08), pri čemer obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, določi Agencija za zavarovalni nadzor sama, v okviru razpoložljivih sredstev znotraj finančnega načrta tekočega leta.
(6) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti Agencija za zavarovalni nadzor, poleg navodil in priporočil sprejetih s strani odborov EU nadzornikov, upošteva tudi morebiten vpliv na finančno stabilnost držav članic.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor s svojim delovanjem spodbuja sodelovanje med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države in države gostiteljice.
Sestava strokovnega sveta
252. člen
(1) Strokovni svet sestavljajo predsednik in štirje člani.
(2) Predsednik in člani strokovnega sveta so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, ki jih enkrat letno določi strokovni svet na predlog predsednika strokovnega sveta.
(3) Strokovni svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku strokovnega sveta in direktorju Agencije za zavarovalni nadzor pri pripravi in izvedbi seje. Sekretar strokovnega sveta zagotavlja pomoč pri organizaciji dela strokovnega sveta, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, za sklice sej, vodenje zapisnikov, arhiviranje ter opravlja druge strokovne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo strokovnega sveta in izvajanje administrativnih del v zvezi z delom strokovnega sveta. Sekretarja na predlog predsednika strokovnega sveta imenuje strokovni svet izmed zaposlenih v Agenciji za zavarovalni nadzor. Sekretar je upravičen do 70% sejnine člana strokovnega sveta iz prejšnjega odstavka.
Imenovanje in razrešitev članov in predsednika strokovnega sveta
253. člen
(1) Člane in predsednika strokovnega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(2) Člani in predsednik strokovnega sveta se imenujejo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
Pogoji za imenovanje članov in predsednika strokovnega sveta
254. člen
(1) Za člana oziroma predsednika strokovnega sveta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije,
2. ima univerzitetno izobrazbo,
3. je priznan strokovnjak s področja zavarovalništva, financ ali gospodarskega prava,
4. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.
(2) Člani in predsednik strokovnega sveta ne smejo biti pogodbeno vezani, zaposleni ali imeti lastniških deležev pravnih oseb, ki jim Agencija za zavarovalni nadzor izdaja dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, in ne smejo opravljati nalog v organih političnih strank.
Razrešitev članov in predsednika strokovnega sveta
255. člen
Član oziroma predsednik strokovnega sveta se sme predčasno razrešiti:
1. če to sam zahteva,
2. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 4. točke prvega odstavka 254. člena tega zakona,
3. zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
4. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (260. člen),
5. če krši prepoved iz drugega odstavka 254. člena tega zakona,
6. če se naknadno izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje,
7. če ne opravlja nalog, določenih v tem zakonu in poslovniku Agencije za zavarovalni nadzor, oziroma jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor
259. člen
(1) Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenem javnem natečaju imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance, za dobo petih let z možnostjo večkratnega imenovanja.
(2) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije direktorja Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi izvedenega javnega natečaja, ki mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata obstoječemu direktorju.
(3) Poleg pogojev za direktorja iz drugega odstavka 19. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02; v nadaljnjem besedilu: ZJA) mora oseba, ki je imenovana za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, izpolnjevati še sledeče pogoje:
- ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri;
- je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava,
- ima strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti ter teoretična in tehnična znanja, potrebna za vodenje poslovanja Agencije za zavarovalni nadzor,
- aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik,
- da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.
Podatke iz pete alineje se pridobi od kandidata za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, lahko pa se jih pridobi iz kazenske evidence.
(4) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor ne sme biti pogodbeno vezan, zaposlen ali imeti lastniških deležev pravnih oseb, ki jim Agencija za zavarovalni nadzor izdaja dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, in ne sme imeti funkcije v organih političnih strank.
(5) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor vodi poslovanje Agencije za zavarovalni nadzor in organizira njeno delo.
(6) Direktor mora zagotoviti, da Agencija za zavarovalni nadzor posluje v skladu s tem zakonom. Pri svojem delu je direktor Agencije za zavarovalni nadzor dolžan varovati poslovne skrivnosti Agencije za zavarovalni nadzor.
(7) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor opravlja svojo funkcijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi z Agencijo za zavarovalni nadzor.
Razlogi za predčasno razrešitev direktorja Agencije za zavarovalni nadzor
259.a člen
Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor se sme predčasno razrešiti v primerih, naštetih v prvem odstavku 23. člena ZJA ter dodatno v primerih:
1. če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz pete alineje tretjega odstavka 259. člena tega zakona, ki še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence,
2. zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
3. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (260. člen tega zakona),
4. če krši prepoved iz četrtega odstavka 259. člena tega zakona.
Finančni načrt in letni obračun
264. člen
(1) Strokovni svet mora najpozneje do 31. marca vsakega leta sprejeti letni obračun za prejšnje leto in finančni načrt tekočega leta.
(2) Do soglasja Vlade Republike Slovenije k finančnem načrtu Agencije za zavarovalni nadzor se financiranje Agencije za zavarovalni nadzor izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme strokovni svet.
(3) Letni obračun Agencije za zavarovalni nadzor mora pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor mora ministru, pristojnemu za finance, v roku desetih dni po sprejemu, dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K letnemu obračunu in finančnemu načrtu da soglasje Vlada Republike Slovenije.
Organi postopka267. člen
Organa postopka sta senat in predsednik senata.
Posredovanje podatkov Agenciji za zavarovalni nadzor
294.a člen
(1) Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo nemudoma posredovati zahtevane podatke in dokumente potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so skladno z 39. členom ZGD-1 določeni kot poslovna skrivnost in tajnimi podatki, to je podatki, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke.
(2) Osebe, navedene v prejšnjem odstavku morajo podatke iz prejšnjega odstavka posredovati ne glede na pravila o dopustnosti posredovanja teh podatkov, a upoštevajoč pravila, ki določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija za zavarovalni nadzor mora zagotoviti primerno stopnjo varstva posredovanih ji podatkov.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena, na katero je Agencija za zavarovalni nadzor vložila zahtevo za posredovanje podatkov, mora Agenciji za zavarovalni nadzor v roku, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor, posredovati pravilne in popolne podatke, katere je zahtevala Agencija za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor lahko uporabi podatke le za namen, za katerega jih je pridobila. Če oseba ne posreduje podatkov v zahtevanem roku, Agencija za zavarovalni nadzor določi nov rok za posredovanje podatkov.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, na katero je Agencija za zavarovalni nadzor naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, posreduje Agenciji za zavarovalni nadzor nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali zahtevanih podatkov ne posreduje v novem roku, ki ga je Agencija za zavarovalni nadzor določila na podlagi zadnjega stavka prejšnjega odstavka, lahko izda predsednik senata sklep, s katerim ji naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 1 meseca.
(5) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko izda Agencija za zavarovalni nadzor zahtevo, s katero osebi iz prvega odstavka tega člena določi nov rok za posredovanje podatkov.
(6) Sklep o izreku denarne kazni iz četrtega odstavka tega člena mora biti obrazložen. Zoper navedeni sklep ni pritožbe je pa dovoljen upravni spor.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zoper osebo iz prvega odstavka tega člena, ki še naprej zavrača posredovanje podatkov, ob poteku roka za izvršitev ponovne zahteve za posredovanje podatkov iz četrtega odstavka tega člena, izda nov sklep o izreku denarne kazni, kot je le ta določen v tretjem odstavku tega člena. Agencija za zavarovalni nadzor lahko sklepe o izreku denarne kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov, oziroma neposredovanja podatkov izdaja vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 1% letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v predhodnem poslovnem letu.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor s pravilnikom določi vrste zahtevanih podatkov in dokumentov, dolžine rokov za posredovanje podatkov glede na njihovo nujnost in razpone višine denarnih kazni za posredovanje nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov, oziroma neposredovanje podatkov. Dolžina rokov in višina kazni morajo biti sorazmerni s kršitvijo, ki je predmet postopka nadzora.Kršitve drugih oseb
347. člen
(1) Z globo od 13.900 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če opravlja zavarovalne posle v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena tega zakona;
2. če opravlja storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 227. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 125 do 1.250 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba:
1. če opravlja zavarovalne posle v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena tega zakona;
2. če opravlja posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v nasprotju s prvim odstavkom 230. člena tega zakona.
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena okoristiti se, se pravna oseba kaznuje z globo od 41.700 do 375.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe z globo od 1.200 do 12.300 eurov, fizična oseba pa z globo od 375 do 3.750 eurov.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
|
